1. Prost pretok blaga po odločbi sodišča EU v zadevi Ålands VindkraftSabina Rogan, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zagotoviti prost pretok blaga med državami članicami brez ovir je temeljno načelo Evropske unije. Prost pretok blaga zajema tudi prost pretok električne energije, kljub temu, da bi marsikdo najverjetneje podvomil v elektriko kot pojem blaga. Sodišče EU je v sodni praksi potrdilo, da je elektrika blago. Posledično to pomeni tudi, da so ukrepi, ki omejujejo električno energijo, zajeti v obseg členov Pogodbe o delovanju EU, ki urejajo prost pretok blaga in prepovedujejo kakršnekoli ukrepi, ki bi to preprečevali. Poleg zagotovitve prostega pretoka blaga, je tudi vzpostavitev skupnega energetskega trga eden izmed najpomembnejših ciljev Evropske unije, EU pa si za vzpostavitev omenjenega trga prizadeva znotraj energetske politike EU. V okviru energetske politike si EU poleg tega, da si prizadeva vzpostaviti skupni energetski trg, prizadeva tudi spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, kar je posledica vedno večje zavesti o pomembnosti varstva okolja in nevarnosti podnebnih sprememb. Obnovljivi viri energije so danes eden izmed najpomembnejših elementov za doseganje enega izmed v sodobnem času najpomembnejšega cilja EU, tj. varstva okolja in preprečevanja podnebnih sprememb. Kljub prizadevanjem EU za skupni energetski trg, pa ta cilj ostaja še naprej le cilj, ki ga je potrebno doseči v prihodnosti. Tudi sama zakonodaja EU, predvsem Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, ki je trenutno eden izmed najpomembnejših aktov na tem področju, upočasnjuje doseganje tega cilja. Direktiva namreč dopušča državam članicam ukrepe, ki omejujejo prost pretok električne energije, pri čemer pa se postavlja vprašanje skladnosti sekundarne zakonodaje s primarno zakonodajo EU.
Družba Ålands Vindkraft je finski proizvajalec električne energije in je zaprosila za dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov na Švedskem. Švedski nacionalni program podpore, ki določa dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje elektrike iz obnovljivih virov, pridržuje upravičenost do dodelitve zelenih certifikatov za družbe, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, ki se nahajajo na švedskem ozemlju. Družba Ålands Vindkraft je vložila tožbo pri Upravnem sodišču v Linköpingenu zoper švedsko agencijo za energijo Energimyndigheten, pri čemer je trdila, da švedsko pravo s tem, ko pridržuje dodelitev zelenih certifikatov le za domače proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov, krši člen 34 PDEU in da tak ukrep ne more biti opravičen na podlagi varstva okolja. Upravno sodišče je kasneje postavilo tri ključna predhodna vprašanja Sodišču EU. Sodišče EU je v sodbi sicer ugotovilo, da nacionalni program podpore Švedske za spodbujanje nacionalne proizvodnje zelene električne energije, ki je v skladu z Direktivo 2009/28/ES, da gre za ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, vendar pa je poudarilo, da je ukrep opravičen iz razloga varstva okolja. Sodišče EU je torej neposredno diskriminatoren ukrep opravičilo na podlagi obvezne zahteve in ne na podlagi 36 PDEU. Keywords: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska Unija, zadeva Ålands Vindkraft nacionalni programi podpore za dodelitev zelenih certifikatov, pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve, zavrnitev dodelitve zelenih certifikatov za proizvodne naprave izven ozemlja zadevne države članice. Published in DKUM: 09.03.2017; Views: 3637; Downloads: 137
Full text (306,21 KB) |
2. SELEKTIVNOST KOT POGOJ ZA OBSTOJ DRŽAVNE POMOČIMaruša Neuberg, 2016, undergraduate thesis Abstract: Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo, 1. maja 2004, s Pogodbo o delovanju Evropske Unije, postala del notranjega trga, opredeljenega kot »območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.«. Kot država članica se mora vzdržati ravnanj, ki bi bila nezdružljiva z notranjim trgom. Eno teh so ravnanja, ki bi utegnila izkrivljati konkurenco med državami. Ker je vsaki državi v interesu, da so njena podjetja na trgu konkurenčna, da so njihova tržna tveganja nizka, da se rast domačega gospodarstva veča in podobno, se države pogosto obračajo k podeljevanju državnih pomoči domačim podjetjem, ki pa niso v skladu s pravom Evropske unije in so kot takšne prepovedane.
Posamezno ravnanje oziroma ukrep se lahko šteje kot državna pomoč, če izpolnjuje pet kumulativno določenih pogojev, in sicer: pomoč mora dodeliti država ali mora biti kakorkoli dodeljena iz državnih oziroma javnih sredstev, iti mora za pomoč v smislu gospodarske prednosti oziroma koristi, dodeljena mora biti selektivno, izkrivljati mora konkurenco ali bi le-to zgolj lahko izkrivljala ter pomoč mora prizadeti ali bi lahko prizadela trgovino med vsaj dvema državama članicama. Pogoj selektivnosti velja za enega od zahtevnejših pogojev za presojo in v osnovi pomeni, da ukrep s favoriziranjem nekaterih podjetij ali branž oziroma sektorjev, zanje vzpostavi določene gospodarske ugodnosti, ki niso na razpolago vsem relevantnim podjetjem v državi članici in lahko pravno ali dejansko privedejo do neutemeljenega razlikovanja med relevantnimi podjetji.
To diplomsko delo sicer predstavi osnoven vpogled v urejenost državnih pomoči, ki služi lažjemu razumevanju nadaljnje vsebine. V svojem bistvu se osredotoča na kriterij selektivnosti in področja, ki so velikokrat sporna ali celo ponesrečeno zamešana. Razširja splošno razlago selektivnosti in jo ločuje od prednostnih in splošnih ukrepov. V zvezi z razlikovanjem med selektivnimi in splošnimi ukrepi, razlaga funkcijo utemeljenosti z naravo ali splošno shemo sistema, kar omogoča tudi dober vpogled v materijo selektivnih davčnih ukrepov. Diplomsko delo skozi teorijo pravnih strokovnjakov in aktualno prakso razmejuje med geografsko in materialno selektivnostjo in skozi prakso razlaga njun razvoj in spremembe. Opredeljuje, kaj pomeni objektivnost koncepta državnih pomoči in kako to vpliva na pogoj selektivnosti. Keywords: državna pomoč, selektivnost, materialna selektivnost, geografska selektivnost, objektivni koncept državnih pomoči, splošni ukrepi, splošna shema sistema, tri-stopenjska analiza, notranji trg, člen 107 (1) PDEU Published in DKUM: 23.05.2016; Views: 1591; Downloads: 151
Full text (1,09 MB) |
3. PROST PRETOK BLAGA V EUBetty Časar, 2013, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v Evropski uniji. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila izjemnega pomena pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes potrebna za njegovo pravilno delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo potrebno odpraviti vrsto ovir, ki so jih države članice vzpostavljale z namenom, da bi zaščitile domače gospodarstvo. V diplomskem delu se predvsem osredotočam na področje negativne integracije in izpostavim ukrepe institucij Evropske unije, ki so bili potrebni, da so bile odpravljene tako fiskalne kot tudi nefiskalne ovire prostemu pretoku blaga. Zaradi pomembne vloge Sodišča Evropske unije pa so v diplomskem delu prav tako izpostavljene najpomembnejše sodne odločbe Sodišča Evropske unije s področja prostega pretoka blaga. Prikazana so bistvena pravna načela in pravila, ki jih je izoblikovalo Sodišče Evropske unije z razlago zakonodaje, da bi zapolnilo morebitne pravne praznine in na ta način odpravilo vse omejitve prostemu pretoku blaga ter tako zagotovilo nemoteno delovanje notranjega trga. Keywords: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska unija, carinska unija, carine, dajatve z enakim učinkom kot carine, notranji davki, količinske omejitve, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve. Published in DKUM: 25.09.2013; Views: 3842; Downloads: 581
Full text (266,28 KB) |
4. OBVLADOVANJE IN PREPREČEVANJE KRIZE V PODJETJUMatej Zupanič, 2012, undergraduate thesis Abstract: Gospodarski in finančni pritisk sta glavna dejavnika v zadnjih letih, ki sta močno prizadela uspešnost številnih podjetij in posledično povzročila propad podjetij.
Poslovodstvo je ključno pri reševanju in nadaljnjem obstoju podjetja, saj mora pravilno in pravočasno ukrepati, ko zazna in prepozna prve znake krize v podjetju. Kvaliteten nabor znanja in strokovno usposobljeni vodje so potrebni za uspešno obvladovanje in preprečevanje krize. Pomembno je poudariti, da je krizo lažje preprečevati kot pa zdraviti.
Skozi diplomski seminar smo v teoretičnem delu opredelili pojem krize, kot jo opisujejo različni avtorji. Krizo smo razdelili po več vidikih oziroma načinih, definirali različne faze ter opredelili simptome in povode krize. Iz teoretičnega stališča smo našteli in razložili zunanje ter notranje vzroke za nastanek krize, opisali smo različne poglede na vodenje podjetja v krizi, navedli najpogostejše in najpomembnejše ukrepe za odpravo le-te ter opisali zdravljenje v primeru stečaja in prisilne poravnave.
V praktičnem delu seminarja smo obravnavali podjetje Agis zavore d.d., kjer smo s politično-pravnimi, ekonomskimi, socio-kulturnimi in tehnološkimi dejavniki izvedli analizo okolja podjetja ter ugotavljali, kako vplivajo na samo podjetje. V raziskovanje smo vključili tudi SWOT analizo in analizo interesnih skupin. Na osnovi računovodskega izkaza izbranega podjetja smo s pomočjo Altmanovega obrazca, zgolj informativno presodili zdravje podjetja, analizirali poslovni izid ter navedli vzroke za negativen poslovni izid. Keywords: znaki krize, obvladovanje in preprečevanje krize, faze krize, simptomi in povodi krize, notranji in zunanji vzroki krize, ukrepi za odpravo krize, zdravljenje krize. Published in DKUM: 13.08.2012; Views: 2454; Downloads: 293
Full text (847,23 KB) |
5. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ V PODJETJU XBarbara Žekar, 2010, undergraduate thesis Abstract: V prvem delu diplomskega dela so podrobno predstavljene teorije obvladovanja tveganj ter izpostavljenosti finančnim tveganjem. Nadalje so v teoretičnem delu opisane posamezne vrste finančnih tveganj, kar je pomembno za razumevanje praktičnega dela diplomske naloge. Bistvo se nahaja v obvladovanju finančnih tveganj, ki je v delu predstavljeno v teoretični obliki, kot tudi v praktični na primeru podjetja. Finančna tveganja lahko obvladujemo z notranjimi ukrepi, ki so del finančnega upravljanja v podjetju, ter z zunanjimi ukrepi, ki v glavnem pomenijo sodelovanje podjetja z zunanjimi institucijami. V praktičnem delu diplomske naloge gre za aplikacijo teorije na primeru izbranega podjetja. Podrobneje so analizirana finančna tveganja, katerim je podjetje najbolj podvrženo. Narejena je analiza likvidnostnega tveganja, obrestnega tveganja, analiza tveganja ob spremembi cen surovin, analiza valutnega tveganja ter njihovo obvladovanje v podjetju samem. Keywords: Ključne besede: vrste finančnih tveganj, obvladovanje finančnih tveganj, notranji ukrepi, zunanji ukrepi obvladovanja finančnih tveganj, izvedeni finančni instrumenti. Published in DKUM: 17.08.2010; Views: 3607; Downloads: 621
Full text (466,23 KB) |