1. Analiza razvoja glasbenega talenta hrvaške orglavke Teje Kulaš - študija primera : magistrsko deloTjaša Drovenik Adamec, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo skozi študijo primera priznane hrvaške orglavke Teje Kulaš analizira razvoj glasbenega talenta, v kontekstu katerega se osredotoča na pomembnost vpliva različnih zunanjih in notranjih dejavnikov v različnih življenjskih obdobjih orgelske umetnice (zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, adolescenca in zgodnja odrasla doba). V prvem delu študije primera je bil uporabljen lasten anketni vprašalnik, ki vključuje nabor 29 dejavnikov. V drugem delu študije primera smo izvedli pisni intervju, ki je vključeval odprta vprašanja, ki se nanašajo na osebno refleksijo, strategije učenja, medosebne odnose, čustveno in psihološko dobrobit, osebni razvoj, vlogo mentorstva, prilagodljivost in odprtost, pretekle izzive, vizijo prihodnosti in nasvet sebi. Teoretsko je poleg literature s področja glasbenega talenta delo podprto z biografijami treh pomembnih orgelskih umetnikov (J. S. Bach, C. Franck in J. Demessieux) iz različnih glasbenih obdobij (baroka, romantike in obdobja 20. stoletja), kar omogoča vpogled v zgodovinske in sodobne perspektive razvoja glasbenega talenta na področju orgelske glasbe. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja glasbenega talenta, ki ni odvisen zgolj od prirojenih sposobnosti, temveč tudi od interakcije med številnimi zunanjimi in notranjimi dejavniki, ter predstavlja temelj za izpeljavo praktičnih usmeritev za pedagoško prakso, namenjeno spodbujanju optimalnega razvoja mladih glasbenih talentov.
Keywords: nadarjenost in talent, glasbeni talent, zunanji in notranji dejavniki, študija primera, orgelska umetnost
Published in DKUM: 13.06.2024; Views: 189; Downloads: 33
 Full text (1,95 MB) |
2. Ureditev prestopov športnikov in druge aktualne dileme športnega prava : magistrsko deloValentina Škalič Müller, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja aktualne dileme športnega prava in dileme prestopov športnikov, s poudarkom na prestopih poklicnih nogometnih igralcev. S predstavitvijo razmerja med pravom in športom se spozna, da pravo posega tudi na področje športa.
Pravna pravila, ki urejajo šport, se delijo v tri skupine. Prva skupina vključuje državna in naddržavna pravila, ki posredno posegajo na področje športa, druga skupina zajema specifična pravila, ki se nanašajo izključno na šport, tretja skupina pa obsega avtonomna pravila športnih organizacij. Športne organizacije delujejo z določeno stopnjo avtonomije, vendar so hkrati vezane na kriterije in okvirje, ki jih vzpostavljajo državna pravila in pravo Evropske unije. Evropska unija je ena od deležnikov, ki se v vedno večji meri vključuje v športno področje. Njene institucije in organi so izdali številne delovne načrte in priporočila, kako naj države članice aktivno sodelujejo v športu in izvajajo športno politiko. Skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije se krepi vloga športa v pravnem sistemu Evropske unije. V šport posegajo predvsem pravila notranjega trga Evropske unije, ki zadevajo zlasti problematiko prestopov športnikov. Kot delavci imajo poklicni športniki možnost svobodne izbire, s katerim delodajalcem bodo sklenili pogodbo o zaposlitvi – v tem primeru so delodajalci športni klubi. Vendar se kljub tej svobodi pogosto srečujejo z ovirami in omejitvami, ki jim onemogočajo ali otežujejo prosto prestopanje med klubi. To predstavlja izzive pri uresničevanju prostega gibanja delavcev v luči prava Evropske unije.
Največja pozornost se pri prestopu športnikov namenja v športni panogi nogomet. Nogomet kot novodobna gospodarska veja industrije predstavlja vrhunski profesionalni šport. Posledično je njegov status vplival na ustanovitev pomembne mednarodne nogometne organizacije FIFA, ki ima vpliv na celotno ureditev nogometa, tako s športnega kot tudi pravnega vidika. FIFA je društvo, urejeno po švicarskem pravu, ki skrbi za razvoj nogometa po svetu in ima svoje organe, svoje predpise in svoja pravna pravila. Razdeljeno je na konfederacije, ki se nadalje delijo na nacionalne nogometne zveze. Kljub relativni samostojnosti ima FIFA pravilnik, ki sistematično ureja problematiko mednarodnih prestopov poklicnih igralcev iz kluba ene države v klub druge države. Prestopi sodijo med kompleksne procese, ki vključujejo različne udeležence in v Evropski uniji pogosto predstavljajo problem zaradi morebitnih kršitev notranjega prava Evropske unije. Zaradi specifične narave športa se mora tudi reševanje športnih sporov prilagoditi posebnostim iz področja športa. S tem namenom je bilo ustanovljeno Arbitražno sodišče za šport – CAS.
Keywords: športno pravo, prestopi športnikov, FIFA, Arbitražno sodišče za šport, CAS, nogometni igralci, prestopi nogometnih igralcev, prost pretok delavcev, notranji trg
Published in DKUM: 25.01.2024; Views: 445; Downloads: 91
Full text (1,36 MB) |
3. Ključni dejavniki uspeha startup podjetjaTina Gradišar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Startup podjetje, imenovano tudi zagonsko podjetje, je posebna oblika podjetja, ki je visoko inovativno, s potencialom za rast na globalnih trgih, relativno mlado in deluje v izjemno negotovih pogojih. Startup podjetja pozitivno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj, ustvarjajo delovna mesta in prispevajo k inovacijam, vendar je stopnja preživetja tovrstnih podjetij izjemno nizka, zato smo se spraševali, kaj odločilno pripomore k uspehu startup podjetij.
Z namenom, da bi razumeli dejavnike uspeha startup podjetij, smo proučevali notranje in zunanje dejavnike uspeha ter stanje startup ekosistema v Sloveniji. Notranji dejavniki uspeha startup podjetja so podjetniška ideja, poslovna priložnost, podjetnik, ustanovitveni tim, produkt in trženje. Zunanji dejavniki pa vključujejo družbeno okolje, podporne institucije, gospodarske razmere in financiranje.
Ugotavljamo, da startup podjetniki odločilen pomen za uspeh svojega podjetja pripisujejo kombinaciji različnim dejavnikom. V fazi zagona kot ključne prepoznavajo notranje dejavnike uspeha, pri čemer na sam vrh pomembnosti uvrščajo ustanovitveni tim. Med zunanjimi dejavniki uspeha kot najpomembnejšega izpostavljajo financiranje.
Startup podjetja delujejo znotraj startup ekosistema in se povezujejo z različnimi zasebnimi in javnimi deležniki le-tega. Na ta način lahko dostopajo do raznolike podpore. Startup ekosistem sestavljajo podjetniki, podporne organizacije, javne institucije in podjetniški procesi. Pomemben deležnik vsakega startup ekosistema je država, ki naj bi s svojimi vladnimi politikami zagotavljala ugodno poslovno okolje za nastajanje in delovanje startup podjetij.
Raziskava je pokazala, da slovenski startup ekosistem ni optimalen. Kljub pozitivnim spremembam ostajajo nerešena vprašanja, ki otežujejo uspeh startup podjetij. Startup podjetniki so nezadovoljni s finančnimi spodbudami, težko dosegljivimi viri financiranja, visoko birokracijo in neučinkovitostjo zakonodaje.
V zaključku opozarjamo na pomembnost vlaganja v startup podjetja, saj številne študije dokazujejo njihov velik pomen za gospodarstvo. Izhajajoč iz rezultatov raziskave predlagamo, da se oblikovalci vladnih politik bolj povežejo s startup podjetniki, da bi dobili celostno sliko izpostavljene problematike. Uspešne zgodbe startup podjetnikov dokazujejo, da je uspeh mogoče doseči. Z razumevanjem dejavnikov uspeha in učinkovito podporo startup podjetij bi bilo takšnih zgodb lahko še več.
Keywords: startup podjetje, uspeh podjetja, notranji in zunanji dejavniki uspeha, startup ekosistem.
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 431; Downloads: 48
Full text (1,54 MB) |
4. Dejavniki razvoja glasbenega talenta na področju narodnozabavne glasbe : magistrsko deloDavorin Bek, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava teoretično podlago s področja nadarjenosti, ki je lahko specifična ali pa splošna, ter razvojne modele nadarjenosti, razvite v okviru raziskovanja talenta in nadarjenosti. Med njimi izstopata Gagnéjev model nadarjenosti in Münchenski model, ki sta v pričujočem magistrskem delu podrobneje predstavljena. Nadalje se teoretični del osredotoča še na prepoznavanje posebnih sposobnosti, tipe nadarjenosti in notranje ter zunanje dejavnike razvoja talenta. Namen raziskave v okviru magistrskega dela, v kateri je sodelovalo 240 oseb, je bil preučiti vpliv dejavnikov razvoja glasbenega talenta v obdobju od 6. do 10. leta starosti. V ta namen smo na podlagi preučene literature oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali med člane narodnozabavnih glasbenih zasedb iz celotne Slovenije. Z uporabo 7-stopenjske lestvice smo preučevali vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na razvoj glasbenega talenta in preverjali, ali obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, doseženo stopnjo glasbene izobrazbe ter predajanje glasbenega znanja v obdobju med 6. do 10. letom starosti. Glede na starost in dejstvo, ali posameznik predaja glasbeno znanje dalje ali ne, statistično pomembnih razlik v vplivu dejavnikov razvoja glasbenega talenta z našo raziskavo nismo ugotovili. Obstajajo pa statistično pomembne razlike pri dejavnikih razvoja glasbenega talenta glede na stopnjo dosežene izobrazbe in glede na spol.
Keywords: Glasbeni talent, dejavniki razvoja glasbenega talenta, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, narodnozabavna glasba.
Published in DKUM: 09.06.2023; Views: 514; Downloads: 47
Full text (2,99 MB) |
5. Predlogi za izboljšanje kazalnikov notranjega transporta v proizvodnem podjetju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaMiha Primožič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Predlogi za izboljšanje kazalnikov notranjega transporta v proizvodnem podjetju smo v prvem delu najprej predstavili pojme, povezane z notranjim transportom in intralogistiko. Ugotovili smo, da moramo pri organizaciji notranjega transporta stremeti k izogibanju križanja transportnih poti, uporabi gravitacije, kjer je to mogoče, skrajšanju transportnih časov in prilagajanju nakladalnih enot možnostim transportnih sredstev. Dotaknili smo se tudi pojma vitka logistika in ugotovili, da je transport pravzaprav ena od izgub, zato je pomembno, da ga čim bolj optimiziramo. Našteli smo sisteme notranjega transporta, kamor spadajo transportne naprave, skladiščni prostori in pomožna oprema. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili nekaj tem, ki so neposredno povezane z notranjim transportom. Osredotočili smo se na tri področja, in sicer na ravnanje z materialom, kjer smo predstavili tudi proces komisioniranja, na postavitev in organizacijo skladišča ter na transportna sredstva in naprave, kjer smo največ pozornosti namenili viličarjem. Na podlagi predstavljenih pojmov smo nato predstavili obstoječe stanje v obravnavanem proizvodnem podjetju. Na koncu diplomskega dela smo poskušali poiskati še možne izboljšave na področju notranjega transporta, s katerimi bi povečali predvsem produktivnost ali zmanjšali stroške. Ugotovili smo, da je notranji transport v podjetju dobro organiziran, vseeno pa smo ponudili nekaj izboljšav. Na področju ravnanja z materialom bi za izboljšanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov uvedli strogo politiko o shranjevanju materiala in izdelkov ter viličarje s konfiguracijo človek-zgoraj. Da se izognemo morebitnim poškodbam na viličarjih, materialu in izdelkih, bi obnovili transportne površine in odpravili težavo z dvižnimi vrati, ki podaljšujejo transportne čase.
Keywords: notranji transport, intralogistika, proizvodno podjetje, skladišče, viličarji
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 876; Downloads: 75
Full text (1,26 MB) |
6. |
7. Prosto gibanje delavcev in pojem delavec v EU v luči aktualnih izzivov: od digitalizacije do pandemije : od digitalizacije do pandemijeTea Unger, 2022, master's thesis Abstract: Pojem »delavec« predstavlja osrednji pojem tako v okviru temeljne svoboščine prostega gibanja delavcev, ki je ena izmed štirih svoboščin notranjega trga EU kot tudi preostalega materialnega delovnega prava, vendar kljub temu pravo EU ne daje enotne definicije. Posledično je ključni vir razlage koncepta »delavec« postalo Sodišče EU skozi svojo sodno prakso. Pravno podlago za razlago pojma »delavec« je Sodišče EU iskalo v členu 45 PDEU o prostem gibanju delavcev. Prelomno odločitev je sprejelo v zadevi Lawrie Blum, v kateri je ustvarilo tristopenjski test, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti obstoj delovnega razmerja v smislu člena 45 PDEU. Test zajema tri ključne kriterije, ki se nanašajo na ekonomsko dejavnost, nadzor delodajalca in plačilo za opravljeno delo. Ob analizi sodne prakse znotraj posameznih kriterijev lahko hitro ugotovimo, da je tudi sodna praksa Sodišča EU neenotna, kar povzroča še dodatno nejasnost in zmedo. Zdi se, da je Sodišče EU razpeto med varstvom temeljne svoboščine notranjega trga in bojaznijo držav članic, da jim bo naloženo dodatno socialno breme.
Na prosti pretok oseb in pojem »delavec« sta v zadnjih letih vplivala proces digitalizacije in pandemija Covid-19. Prvi vpliv je s seboj prinesel številne novosti, med drugim tudi platformno ekonomijo in novi obliki dela, crowdwork (množično delo) in on demand via app (delo na zahtevo preko aplikacij). Izvajalci v teh oblikah opravljajo delo pogosto kot samostojni podjetniki. Posledično se je tudi na tem področju začelo postavljati vprašanje, kdo ustreza pojmu »delavec«. Sodišče EU konkretno še ni odločalo o tem vprašanju, pričakovati pa je, da ko bo do tega prišlo, bo v okviru tristopenjskega testa največ težav povzročal kriterij dejanskega in resničnega dela in nadzor drugega subjekta. Na pomanjkanje avtonomne definicije pojma »delavec« v pravu EU kažejo tudi odločitve nacionalnih sodišč v okviru tega pojma pri platformnem delu. Drugi zanimiv vpliv na prosto gibanje delavcev je imela pandemija Covid-19. Širjenje virusa je prineslo številne ukrepe za omejitev gibanja. Že od začetka vstopa virusa v evropski prostor se je postavilo vprašanje, kako bo to vplivalo na delavce migrante. Večina držav članic je vzpostavila splošno prepoved prehajanja državnih meja, pri tem pa kot izjeme navedla delavce migrante. Evropske institucije so sicer pozivale k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja, vendar je iz smernic Evropske komisije mogoče razbrati, da so posebno pozornost namenili lažjemu prehodu delavcev čez mejne prehode. S takšnimi ukrepi se nam postavi vprašanje: »Ali je EU v svojem bistvu še zmeraj ekonomska integracija?«
Keywords: pravo EU, notranji trg, načelo prostega pretoka oseb, prosto gibanje delavcev, državljanstvo EU, pojem delavca
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 663; Downloads: 128
Full text (910,13 KB) |
8. Presoja čezmejnega elementa pri svoboščinah notranjega trga EU : magistrsko deloMia Zemljič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava zahtevo po čezmejnem elementu pri svoboščinah notranjega trga. Določbe PDEU o svoboščinah notranjega trga se uporabljajo samo, če v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve obstaja čezmejni element. Odsotnost čezmejnega elementa pomeni, da gre za povsem notranji položaj, ki je v skladu s povsem notranjim pravilom zunaj področja uporabe teh določb in posledično tudi zunaj pristojnosti Sodišča EU. Povsem notranji položaji ostajajo v pristojnosti držav članic in so v celoti podvrženi njihovemu nacionalnemu pravu.
Za pravilno razumevanje pojmov čezmejnega elementa in povsem notranjih položajev je nujno poznavanje obstoječe sodne prakse Sodišča EU. Za izpolnitev zahteve po čezmejnem elementu se je tradicionalno zahtevalo dejansko čezmejno gibanje oz. dejanski čezmejni element, vendar so se negativne posledice takšnega pristopa kazale kot lažni negativi in obratna diskriminacija, ki jih je Sodišče EU v svoji novejši sodni praksi poskušalo odpraviti oz. vsaj omiliti s tem, da je s široko razlago razširilo pojem gibanja in s tem obstoj čezmejnega elementa, s tem pa hkrati omejilo primere, ko govorimo o povsem notranjih položajih, pri čemer je navedeno še posebej očitno na področju prostega gibanja oseb, ki danes ne pomeni več samo ekonomske svoboščine, saj pravo EU omogoča prosto gibanje tudi ekonomsko neaktivnim osebam, ki so varovane z določbami PDEU o državljanstvu Unije. Poleg tega pa je Sodišče EU oblikovalo tudi določene izjeme od zahteve po čezmejnem elementu in povsem notranjega pravila na področju prostega pretoka blaga in državljanstva Unije, ki omogočajo, da se pravo EU lahko uporabi tudi, kadar v dejanskih okoliščinah konkretne zadeve ne obstaja čezmejni element. Posledično je postalo vprašanje, ali neka zadeva spada na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, zelo zapleteno vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti brez poznavanja obstoječe sodne prakse Sodišča EU.
Logična postopkovna posledica dejstva, da povsem notranji položaji ne spadajo na področje uporabe določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, je nepristojnost Sodišča EU na podlagi člena 267 PDEU in nedopustnost predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki izhajajo iz zadev, ki se nanašajo na povsem notranje položaje. Kljub temu pa je Sodišče EU večkrat odgovorilo tudi na predhodna vprašanja, ki so izhajala iz nacionalnega postopka, v katerem so bili vsi elementi omejeni na samo eno državo članico. Gre za tradicionalno zelo kaotično in nejasno področje sodne prakse Sodišča EU, pri čemer je korak v pravo smer pomenila novejša zadeva Ullens de Schooten, v kateri je Sodišče EU prvič sistematiziralo vse vrste zadev, v katerih lahko odstopi od splošnega pravila in tradicionalni trilogiji Dzodzi, Guimont, Oosthoek dodalo četrto – Libert.
Zahteva po čezmejnem elementu je na prvi pogled jasen in neposreden koncept, ki logično sledi besedilu in ciljem določb PDEU o svoboščinah notranjega trga, vendar pa sodna praksa Sodišča EU kaže povsem drugačno sliko, zato so se pojavile ideje o spremembi in celo o odpravi zahteve po čezmejnem elementu.
Keywords: pravo EU, notranji trg, svoboščine notranjega trga, čezmejni element, povsem notranji položaji, sodna praksa Sodišča EU, povsem notranje pravilo, postopek predhodnega odločanja
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 935; Downloads: 92
Full text (836,62 KB) |
9. Analiza notranjega okolja kot del planiranja na ravni strateškega managementaKatarina Gec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pri svojem delovanju je vsako podjetje obdano z okoljem, notranjim in zunanjim ter vplivi, ki izhajajo iz posameznega okolja. Tako se v notranjem okolju srečujejo s svojimi prednostmi in slabostmi v primerjavi z drugimi podjetji, v zunanjem okolju pa s svojimi priložnostmi in nevarnostmi na svojem trgu.
Namen diplomskega projekta je izdelati analizo prednosti in slabosti podjetja Pekarna Pečjak d.o.o. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. Uvodu sledi drugo poglavje, kjer smo opisali metode strateškega managementa. Podrobneje smo opisali analize, ki se jih uporablja za analizo notranjega okolja, to so metode: portfeljska analiza, IFAS matrika, SFAS matrika ter SWOT matrika. V tretjem poglavju smo predstavili podjetje Pekarna Pečjak d.o.o., in sicer od nastanka pa do danes. V četrtem poglavju sledi uporaba izbranih metod na primeru izbranega podjetja. Podrobneje smo analizirali s štirimi metodami, ki smo jih opisali v teoretičnem delu. Na koncu so podane ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo analiz. V diplomskem projektu uporabljamo dostopno domačo literaturo, internetne vire ter članke. Ugotovili smo, da poznamo različne matrike analiz notranjega okolja. Da podjetje analiziramo, moramo poznati dejavnike, ki vplivajo tako na zunanje okolje kot na notranje okolje podjetja. Sklepna ugotovitev pri diplomskem projektu je, da se podjetje dobro srečuje s svojimi prednostmi in slabostmi, saj želi svoje prednosti ohraniti pred drugimi podjetji. Kot vsako podjetje pa želi svoje slabosti odpraviti, kar Pekarni Pečjak d.o.o. tudi dobro uspeva. Podjetje je uspešno in poznano že od ustanovitve, v prihodnosti želi prepoznavnost ohraniti na domačem trgu in v tujini, kar jim tudi dobro uspeva.
Keywords: strateški management, notranji dejavniki, portfeljska analiza, IFAS matrika, SFAS matrika, SWOT analiza
Published in DKUM: 06.09.2022; Views: 585; Downloads: 92
Full text (1,21 MB) |
10. Oblikovanje multifunkcionalnega stojala za gojenje zelišč v stanovanju : magistrsko deloMonika Hudournik, 2022, master's thesis Abstract: Ljudje se vedno bolj zavedajo prednosti sveže in naravno pridelane hrane, ki jo je vedno težje najti. Tudi zelišča, ki jih uporabljamo skozi celo leto. Veliko ljudi želi gojiti zelišča v stanovanju, vendar imajo velikokrat premalo prostora in neprimerne pogoje za gojenje ter premalo časa in znanja za vzgojo rastlin. Z razvojem izdelka, osredotočenim na uporabnika, ki je potekal skozi faze metode design thinking, smo oblikovali multifunkcionalni sobni vrtiček z ambientalno lučjo. Ta bo omogočal enostavno gojenje več zelišč na majhnem prostoru in v stanovanje prinesel košček narave, ob katerem se bo uporabnik lahko sprostil.
Keywords: produktno oblikovanje, design thinking, notranji vrt, zelišča, multifunkcionalnost, modularnost
Published in DKUM: 26.01.2022; Views: 894; Downloads: 86
Full text (5,93 MB) |
