1. Notranji nadzor pitne vode v zdravstveni ustanovi in načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih : magistrsko deloGoran Novak, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu sta obravnavana notranji nadzor pitne vode v zdravstveni ustanovi in načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih. Namen raziskave je bil ugotoviti delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode v interni vodovodni napeljavi javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Maribor, raziskati učinkovitost letnega načrta spremljanja zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode ter primerjati zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode med lokacijo Maribor in lokacijo Slivniško Pohorje. Uporabljene metode so vključevale vzorčenje in laboratorijsko preskušanje pitne vode na parametre iz Uredbe o pitni vodi. Magistrsko delo temelji na rezultatih mikrobiološkega preskušanja pitne vode, odvzetih vzorcih v času med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2021. Skupno je bilo analiziranih 1.642 vzorcev pitne vode, od katerih je bilo 95,2 % skladnih z mejnimi vrednostmi parametrov iz Uredbe o pitni vodi. Delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, vzorčenih na interni vodovodni napeljavi zdravstvenih objektov UKC Maribor na lokaciji Maribor, je bil višji kot delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, vzorčenih na interni vodovodni napeljavi zdravstvenega objekta UKC Maribor na lokaciji Slivniško Pohorje. Ugotovljeno je, da dosledno izvajanje preventivnih in korekcijskih ukrepov bistveno pripomore k izboljšanju zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode. S tem magistrskim delom je omogočen hitrejši vpogled nad obvladovanjem bolnišničnih okužb s področja oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo. V prihodnje je priporočeno dosledno izvajanje notranjega nadzora in preventivnih ukrepov za zagotavljanje zdravstveno ustrezne in skladne pitne vode, redno posodabljanje načrta ukrepanja ob izrednih dogodkih ter izobraževanja osebja glede pomena zagotavljanja ustrezne kakovosti pitne vode.
Keywords: pitna voda, notranji nadzor, zdravstvena ustreznost, načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih, interna vodovodna napeljava
Published in DKUM: 05.05.2025; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (1,91 MB) |
2. Javni red kot izjema pri prostem pretoku kapitala : magistrsko deloMetka Mokotar, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava javni red kot eno izmed izjem pri prostem pretoku kapitala. Pretok kapitala je bil v okviru EU v primerjavi z ostalimi svoboščinami notranjega trga liberaliziran razmeroma pozno, t. j. leta 1988 z Direktivo 88/361/EGS, kot svoboščina pa je bil opredeljen z Maastrichtsko pogodbo iz leta 1993. Prosti pretok kapitala ni le najmlajša, temveč tudi najširša svoboščina, saj se navezuje tudi na pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državi. Pretok kapitala v smislu prava EU obsega čezmejne finančne transferje z investicijsko naravo. 63. člen PDEU kot osrednja določba glede prostega pretoka kapitala določa splošno prepoved omejevanja pretoka kapitala – prepovedani so diskriminatorni omejevalni ukrepi in nediskriminatorni ukrepi z odvračevalnim učinkom.
V magistrskem delu izpostavljam, da nobena izmed svoboščin notranjega trga EU ni absolutna. PDEU državam članicam dopušča sprejemanje ukrepov, ki zaradi varovanja nacionalnih interesov omejujejo svoboščine. Izjeme je potrebno razlagati ozko, upoštevaje načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih načel prava EU. Osrednji člen, ki določa specifične izjeme na področju prostega pretoka kapitala, je 65. člen PDEU. Ta med drugim v točki (b) svojega prvega odstavka določa, da lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne varnosti.
V nalogi ugotavljam, da je javni red v osnovi pojem nacionalnega prava, katerega namen je varovanje temeljnih pravnih in družbenih vrednot, vendar so zaradi članstva v EU javni redi vseh držav članic skupni vsaj v delu, ki ga imenujemo evropski javni red, ki predstavlja del nacionalnega javnega reda. Ugotavljam tudi, da je Sodišče omejitve pri uporabi javnega reda kot izjeme pri prostem pretoku kapitala mutatis mutandis prevzelo iz sodne prakse s področja ostalih svoboščin. Ugotavljam, da zaradi široke razlage pojma »kapital« v okviru prava EU, sodna praksa posega na številna področja. Prelomna zadeva na tem področju je zadeva C-54/99, Église de scientologie, v kateri je Sodišče odločilo, da je javni red kot izjemo potrebno razlagati restriktivno, da je javni red kot izjema utemeljen le v primeru obstoja resnične in dovolj resne nevarnosti za temeljne družbene interese, da javni red kot izjema nikoli ne sme zasledovati gospodarskih ciljev, da morajo posameznikom biti na razpolago pravna sredstva ter da mora ukrep, utemeljen iz razloga javnega reda, biti sorazmeren. Test sorazmernosti je nadgradilo še s kriterijem pravne varnosti. Sodišče je z odločbo v zadevi Église de scientologie močno omejilo pojem javnega reda.
Izpostavljam, da so ena izmed oblik pretoka kapitala naložbe v nepremičnine, vključno s pravico do pridobitve, uporabe ali odsvojitve kmetijskih zemljišč. S problematiko omejevanja pridobivanja kmetijskih zemljišč se je Sodišče soočilo v zadevi C-452/01, Ospelt, nedavno pa tudi v zadevi C-235/17, Komisija proti Madžarski. Iz analize problematike izhaja, da nekateri ključni vidiki kmetijske politike predstavljajo del javnega reda posameznih držav.
Ugotavljam tudi, da sta v času krize evrskega območja sta Ciper in Grčija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je bil vzpostavljen nadzor kapitala, ki sam po sebi predstavlja resno kršitev načela prostega pretoka kapitala, vendar je Komisija smatrala, da so bilu ukrepi utemeljeni iz razloga varovanja javnega reda in iz nujnih razlogov v splošnem interesu.
V magistrski nalogi ugotavljam, da je javni red avtonomen pojem prava EU, ki ga Sodišče razlaga ozko. Pristop k javnemu redu kot izjemi je še dodatno zaostrilo s svojo odločbo v zadevi Église de scientologie. Ugotavljam, da so omejitve, ki jih je Sodišče postavilo državam članicam glede uporabe javnega reda kot izjeme, zelo stroge. Zaskrbljujoče je zlasti pretirano omejevanje držav članic pri določanju vsebine njihovega javnega reda v kontekstu prava EU, pri čemer se zdi, da Sodišče pozablja, da vsebina javnega reda v prvi vrsti predstavlja nacionalno vprašanje.
Keywords: pretok kapitala, kapital, javni red, javni red kot izjema, evropski javni red, svoboščine notranjega trga EU, notranji trg EU, 63. člen PDEU, 65. člen PDEU, Église de scientologie, pridobivanje kmetijskih zemljišč EU, Ospelt, kapitalski nadzor
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1421; Downloads: 191
Full text (1,86 MB) |
3. Notranji nadzor obveščevalno varnostne dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijaJasmina Milinčić, 2016, undergraduate thesis Abstract: Varnost je ena temeljnih človeških dobrin in jo lahko opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold, 1999: 23).
Obveščevalne službe so pomemben instrument za zagotavljanje varnosti države. Te službe imajo moč, katera temelji na njihovih intelektualnih in materialnih potencialih; na tajnosti, v kateri zbirajo, hranijo in obdelujejo podatke, na vztrajnem kopičenju informacij ter na poseganju v človekovo zasebnost in druge temeljne pravice. Kjer je moč, tam so možne tudi zlorabe te moči, bodisi za zasebne ali politične namene. Zaradi zlorab obveščevalnih služb lahko pride do ogrožanja temeljev demokracije, zato je v sodobni demokraciji potrebno nenehno nadzirati obveščevalne službe in tudi tiste, ki s temi službami upravljajo. Nadzor nad izvršilno vejo oblasti in še posebej nad obveščevalnimi službami je večplasten. Izhaja iz ustavnih temeljev države, odvisen pa je tudi od demokratične tradicije in politične kulture, konkretnih razmerij med posameznimi vejami oblasti, dosežene stopnje razvoja demokratičnih odnosov, zgodovinskih okoliščin ter drugih dejavnikov. Posebnost nadzora nad obveščevalnimi službami je ta, da ne more biti urejen na enak način, kot je urejen nadzor nad ostalimi deli državne uprave, saj delovanje obveščevalnih služb javnosti in tudi ostalim znotraj državne uprave ne sme biti popolnoma pregledno, sicer ne more biti učinkovito. Obstoj ustrezne pravne podlage oziroma normativne ureditve je zato eno osrednjih vprašanj in pogojev nadzora nad obveščevalnimi službami.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, SOVA, nadzor, notranji nadzor, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.05.2018; Views: 1617; Downloads: 155
Full text (806,48 KB) |
4. VZPOSTAVITEV NOTRANJEGA NADZORA PITNE VODE PO SISTEMU HACCPBreda Gašpar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point) na skupnem vodovodnem sistemu, ki oskrbuje 12 občin severovzhodne Slovenije na območju levega brega reke Mure s pitno vodo.
Pitna voda ne sme vsebovati mikrobioloških, fizikalnih in kemičnih onesnaženj, ki bi ogrožala zdravje ljudi. Problem, s katerim smo se srečali, je v velikem številu majhnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki so po večini nezanesljivi, saj že same geografske razmere, intenzivno kmetijstvo in neurejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda pogojujejo veliko tveganje za onesnaženje vodnega vira. Slabo pa je bilo tudi vzdrževanje vodovodnih omrežij, ki so bila vzrok za onesnaženje pitne vode.
Z vstopom v EU je morala Slovenija svoj pravni red uskladiti z evropskim. Na področju pitne vode je to storila s sprejetjem Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009 in 74/2015), ki je usklajen z Direktivo sveta 98/83/ES; o kakovosti pitne vode, namenjene za prehrano ljudi.
S skupnim vodovodnim sistemom za vseh 12 občin in vzpostavljenim notranjim nadzorom po sistemu HACCP je zagotovljen nadzor nad kakovostjo pitne vode v celotnem procesu od zajetja, priprave in hrambe vode vse do pipe uporabnika.
Keywords: pitna voda, onesnaženje, vodovodni sistem, notranji nadzor, HACCP sistem
Published in DKUM: 25.07.2016; Views: 2288; Downloads: 261
Full text (1,45 MB) |
5. Organizacija notranjih kontrol v informacijskem sistemu korporacijePatrik Godec, 2014, master's thesis/paper Abstract: V magistrski nalogi je predstavljen proces notranjega nadzora v informacijskem sistemu korporacije. Opisan je okvir notranjega nadzora, projekt implementacije sistema notranjega nadzora in njegove komponente. Predstavljene so najpomembnejše smernice, okviri in standardi na področju notranjega nadzora, med drugim okvirja COSO in COBIT ter zakon Sarbanes-Oxley. Ker so napotki razmeroma splošni, smo se pri vseh osredotočili na dele, ki se nanašajo na notranji nadzor v informacijski dejavnosti.
Prikazana je implementacija sistema notranjega nadzora na področju uporabniških pravic v informacijskem sistemu konkretnega podjetja, ki deluje v jugo-vzhodni evropski regiji. Vpeljana je korporacijska politika in procedure na področju dodajanja, odvzemanja in spreminjanja uporabniških dostopov v sistemu ERP Microsoft Navision Dynamics. Še posebej smo preverili ločitev dolžnosti in prekomerne dostopne pravice v vseh procesih, ki pomembno vplivajo na finančna poročila in bilanco podjetja. Izvedli smo notranjo revizijo uporabniških dostopov in preverili delovanje notranjega nadzora, učinkovitost sistema notranjega nadzora in sodelovanje med oddelki pri zagotavljanju notranjega nadzora v informacijskemu sistemu podjetja. Rezultati pregleda so omogočili oceno trenutnega stanja in izdelavo na dejstvih temelječih predlogov ter usmeritev za izboljšanje procesov notranjega nadzora. Implementirali smo proces rednih notranjih revizij, ki omogočajo pregled stanja in izvedbo preventivnega načrta pred prihodom korporativnih ali zunanjih revizorjev. Predlagali smo implementacijo podpornega informacijskega sistema, ki bi podpiral delovni in dokumentni tok v procesu, uvedbo digitalnega podpisa in avtomatizacijo sistemskih poročil za pregled uporabniških pravic. Dokumentni sistem, ki omogoča digitalno podpisovanje, bi povečal učinkovitost notranjega nadzora in olajšal upravljanje z nadzorno dokumentacijo. Avtomatizirana sistemska poročila pa bi zmanjšala število človeških napak pri izvedbi revizije in omogočala pogostejše preglede in revizije brez dodatnih obremenitev zaposlenih v informatiki.
Keywords: notranji nadzor, informacijski sistem, revizija informacijskih sistemov, uporabniški dostop, ločitev dolžnosti
Published in DKUM: 16.02.2015; Views: 2198; Downloads: 221
Full text (2,33 MB) |
6. RAZNOLIKOSTI, SKLADNOSTI IN SINERGIJA NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI FORENZIČNEGA RAČUNOVODSTVABarbara Javornik, 2014, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je preučiti skladnosti, raznolikosti ter sinergijo notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. Notranjerevizijska dejavnost je v Sloveniji že v zreli fazi, medtem ko je dejavnost forenzičnega računovodstva nova dejavnost, torej je v fazi razvoja. Tema, primerjava skladnosti, raznolikosti in sinergija notranjerevizijske dejavnosti ter dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki je predmet te naloge, je v dosegljivi literaturi manj obravnavana.
V prvem delu naloge preučujemo teoretične izsledke o izbranih dejavnostih ter prispevamo teoretični pogled na gospodarski kriminal. V drugem delu magistrske naloge obravnavamo analizo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen nosilcem notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva.
V teoretičnem delu smo opredelili notranjerevizijsko dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva ter bistvene značilnosti gospodarskega kriminala. Poslužili smo se domače in tuje literature, tuje predvsem pri dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki v Sloveniji še ni razvita tako, kot drugje. Opredelili smo naloge dejavnosti, odgovornosti, značilnosti, nosilce dejavnosti ter uporabnike njihovih storitev. Nadalje smo pomembne podatke obeh dejavnosti primerjali ter podali analizo in sintezo o skladnosti, raznolikosti in sinergiji med dejavnostjo forenzičnega računovodstva in notranjerevizijsko dejavnostjo.
V drugem delu magistrske naloge smo preverili mnenje anketiranih notranjih revizorjev ter forenzičnih računovodij. Sestavili smo kratek anketni vprašalnik ter ga razposlali notranjih revizorjem, njihove elektronske naslove smo pridobili iz spletnih strani Slovenskega inštituta za revizijo. Anketiranci iz področja dejavnosti forenzičnega računovodstva so predvsem zaposlenci na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer v okviru Policije deluje oddelek Sektor za gospodarsko kriminaliteto, ki se ukvarja s preiskovanjem težjih oblik gospodarskega kriminala, s korupcijo, s poslovnim in javnim sektorjem ter s finančno kriminaliteto in pranjem denarja. Podatki pridobljeni s pomočjo ankete so nam služili za preverjanje štirih hipotez, ki smo si jih zastavili na začetku magistrske naloge. Postavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo podatkov o frekvenčni porazdelitvi odgovorov ter s pomočjo t-testa. Analizi sta bili opravljeni v programu Excel, ki z dodatkom Data Analysis omogoča analiziranje statističnih podatkov ter v SPSS-u.
V magistrski nalogi smo si zadali štiri hipoteze.
H1: Dejavnost forenzičnega računovodstva in notranjerevizijska dejavnost sta dve različni dejavnosti. Hipotezo H1 smo preverili s frekvenčno porazdelitvijo in t-testom ključnih delovnih ciljev ter s t-testom pogostosti opravljanja preiskav in koristi delovanja dejavnosti. Hipotezo H1 nismo potrdili, saj se v praksi še ne kažejo jasne opredelitve ključnih ciljev in koristi ene in druge dejavnosti.
H2: Vzpostavljen in delujoč sistem notranjih kontrol za preprečevanje in odkrivanje prevar je ključni element identifikacije gospodarskega kaznivega dejanja. Hipotezo H2 smo testirali s frekvenčno porazdelitvijo ter jo tudi potrdili.
H3: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na uspešnost poslovanja podjetij. Hipotezo H3 smo testirali s t-testom ter jo tudi sprejeli, saj je aritmetična sredina vseh odgovorov anketiranih oseb jasno pokazala pozitivne sinergijske učinke delovanja na uspešnost poslovanja podjetja.
H4: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na učinkovito obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj. Hipotezo H4 smo testirali s t-testom, dobljene rezultate pa so potrdili tudi izračuni aritmetičnih sredin odgovorov anketiranih oseb.
Izbrana tema je sicer odziv na aktualno dogajanje, saj dejavnost forenzičnega računovodstva v Sloveniji dobiva vedno večji pomen. Znanje forenzi
Keywords: Forenzično računovodstvo, notranja revizija, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, notranji revizor, forenzični računovodja, obvladovanje tveganj, ocena tveganj, sistem notranjih kontrol, tveganje, notranji nadzor, notranje kontrole, preprečevanje prevar, odkrivanje prevar, kaznivo dejanje, etičnost, morala, dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva, notranjerevizijska dejavnost.
Published in DKUM: 10.03.2014; Views: 2746; Downloads: 486
Full text (1,67 MB) |
7. VPLIV OSEBNOSTNIH LASTNOSTI PODJETNIKOV NA RAST IN INTERNACIONALIZACIJO SLOVENSKIH GAZELMateja Grobelnik, 2013, master's thesis Abstract: Dinamičnost podjetnika, njegove osebnostne lastnosti, dinamično podjetje, rast in internacionalizacija predstavljajo prepletanje zgodbe magistrske naloge, ki je pred vami. Opravljena raziskava ugotavlja vpliv in povezavo med ključno osebo v podjetju, tj. podjetnikom, njegovimi osebnostnimi lastnostmi ter rastjo in internacionalizacijo slovenskih dinamičnih podjetij. Cilj magistrske naloge je bil poiskati relevanten odgovor na temeljno raziskovalno vprašanje: »Kako vplivajo osebnostne lastnosti podjetnika na rast slovenskih gazel in kolikšen del gazel internacionalizira svojo dejavnost zaradi istega vpliva?«
V vsakem podjetju igra ključno vlogo podjetnik in njegova zavestna odločitev za rast. Seveda sama odločitev za rast ni dovolj. Poleg vseh zunanjih in notranjih dejavnikov je pomemben faktor podjetnik in njegove osebnostne lastnosti kot ključni element rasti.
Kaj pravzaprav je osebnost? V psihologiji razumemo osebnost kot celostni vzorec relativno trajnih značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj. Bistveni sestavini osebnosti sta relativna trajnost in individualnost, to kar posameznike med seboj ločuje. Osebnost posameznika določa različen odziv v enakih situacijah, pa tudi obratno, da se isti posamezniki v različnih situacijah odzivajo enako oz. podobno. Osebnostne značilnosti pa so tiste, ki se pojavljajo dosledno ne glede na vpliv okoliščin (dostopno na: Inštitut za razvoj človeških virov).
V magistrski nalogi smo proučevali osebnostne lastnosti podjetnika. Veliko raziskovalcev pred nami je že analiziralo osebnostne lastnosti podjetnikov in spoznalo, da se osebnost podjetnikov razlikuje od osebnosti nepodjetnikov, predvsem v smislu odprtosti za nove ideje, nove izkušnje. V našem primeru smo osebnostne lastnosti razdelili na dva večja sklopa, in sicer: nepsihološke osebnostne lastnosti in psihološke osebnostne lastnosti.
Nepsihološke osebnostne lastnosti sestavljata človeški in socialni kapital. V uspešnem podjetju, ki je usmerjeno v rast, sta človeški in socialni kapital neizbežna. Vse več podjetnikov se zaveda pomembnosti znanja, veščin, spretnosti in pomoči družinskih članov za uspešno delovanje podjetja. Prav tako pa je za uspešno podjetje pomemben tudi socialni kapital, ki pomaga podjetnikom do novih informacij, novega znanja ob vključenosti podjetnika v družbene vezi in omrežja, vse to pa ob visoko razvitih socialnih veščinah in trdnem zaupanju med člani. Podjetniki morajo vlagati tako v človeški kot v socialni kapital, saj lahko skupaj hitreje privedeta do željenega cilja.
Psihološke osebnostne lastnosti smo razdelili na splošne psihološke lastnosti in spoznavne psihološke lastnosti. Splošne psihološke lastnosti sestavljajo: potrebo po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznano samoučinkovitost in notranji nadzor. Dinamičnega podjetnika opredeljujejo vse omenjene lastnosti, nekatere bolj izrazito kot druge. Spoznavne psihološke lastnosti pa sestavljata vizija in intuicija podjetnika, ki ravno tako prispevata pomemben del pri sprejemanju in analiziranju poslovnih odločitev v podjetju.
Rast, ki se nanaša na spremembo velikosti podjetja, smo proučevali na vzorcu dinamičnih podjetjih. Zakaj? Ker so to edina podjetja, ki v današnjih težkih časih ostajajo dinamična, fleksibilna in ohranjajo konkurenčno prednost, saj so se sposobna hitro prilagoditi zahtevam, ki jih narekuje trg z učinkovito izrabo znanja, idej in informacij s strani dinamičnega podjetnika. To so ponavadi majhna visokotehnološka podjetja, ki so za razvoj slovenskega gospodarstva nujno potrebna, saj v obdobju petih let proizvedejo največ novih delovnih mest in iščejo priložnosti na globalnem trgu.
V magistrski nalogi smo iskali tudi povezavo med rastjo podjetja in internacionalizacijo ter med osebnostnimi lastnostmi podjetnika v povezavi z internacionalizacijo. Mednarodno poslovanje je pomembno, saj predstavlja vključevanje v izvoz nujno sestavino za zagotavljanje obstoja, preživetja in rasti dinamičnih podjetij. V
Keywords: podjetnik, osebnost, osebnostne lastnosti, rast, internacionalizacija, dinamično podjetje - gazele, nepsihološke lastnosti, psihološke lastnosti, človeški kapital, socialni kapital, vizija, intuicija, potreba po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznana samoučinkovitost, notranji nadzor, neodvisnost, spol podjetnika, dinamični podjetnik, mednarodni podjetnik, znanje, izobrazba, veščine, položaj v družini, relacijski, socialni in strukturni kapital.
Published in DKUM: 03.09.2013; Views: 5667; Downloads: 627
Full text (2,23 MB) |
8. Notranji nadzor obveščevalno varnostnih služb : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMojca Lindič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Vsak notranji nadzor se začne doma, v lastni hiši. Nadzor je del procesa upravljanja organizacije. Tudi obveščevalno-varnostne službe tu niso izjema, še več, notranji nadzor predstavlja osnovo vseh drugih, zunanjih nadzorov (Podbregar, 2012). Širša javnost ima malokdaj možnost brati o dejavnostih obveščevalno-varnostnih služb. Običajno se jih zasledi takrat, ko nekaj ne poteka tako, kot bi moralo, torej takrat, ko kršijo zakon. Dvom v nadzor, predvsem pa notranji nadzor nad njihovim delom, se pojavi takrat, ko kršijo zakon in mediji ali javnost tega ne izvedo. Zanimalo nas je, kateri so tisti instrumenti, ki državljanom in državljankam omogočajo vpogled nad delom služb, katerih narava dela je takšna, da je meja med dovoljenim in nedovoljenim tako zabrisana, da upravičeno vzbuja dvome, ali niso morda pravice državljanov in državljank kršene. Nadzor sodne, izvršne in zakonodajne oblasti je seveda zakonsko urejen, pa vendar ne moremo mimo vprašanja, kako poteka notranji nadzor nad delom varnostno-obveščevalnih služb. Razumemo lahko, da je njihovo delo zaradi narave informacij občutljivo, pa vendar, čemu služi notranji nadzor, če pa o ugotovitvah le-tega ne izvemo prav nič. Kakšen je pravzaprav namen tovrstnega nadzora? Za primerjavo smo v diplomskem delu vzeli Rusijo, način delovanja njenih varnostnih služb in nadzor nad njimi. Ni bilo vprašanje, kateri sistem nadzora je boljši, temveč, ali tovrstne službe smejo kršiti človekove pravice in svoboščine, ne da bi za to zakonsko odgovarjale. Gre za vprašanja etike, dostojanstva, pravičnosti in zakonitosti, do katerih smo državljani upravičeni, saj smo v medijih lahko zasledili, da je njihovo delovanje včasih tudi prekoračeno. Naloga kritično predstavlja osnovne pojme s področja notranjega nadzora nad obveščevalno-varnostnimi službami in spodbuja bralca k širšemu, predvsem pa konstruktivnemu razmišljanju.
Keywords: obveščevalna dejavnost, varnostna dejavnost, obveščevalne službe, nadzor, notranji nadzor, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.08.2013; Views: 2368; Downloads: 406
Full text (516,66 KB) |
9. Nadzor nad represivnimi organi držav članic EU : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSabina Kečanović, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi, Nadzor nad represivnimi organi držav članic EU, smo se skozi analizo sistema nacionalne varnosti najprej seznanili z značilnostmi nadzora nad represivnimi organi v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost smo namenili razmejitvi pristojnosti obrambe, notranje varnosti, varnosti države in javne varnosti, da smo lahko v osrednjem delu naloge raziskovali nekatere sistemske odklone pri političnem in pravosodnem nadzoru represivnih organov.
Primerjalno analizo smo opravili na podlagi povzetkov ključnih primerov iz sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice, komentarjev Ustave Republike Slovenije, teoretičnih virov in zakonodajnih gradiv, v katerih so primerjalni vidiki nadzora nad represivnimi organi držav članic Evropske unije dokaj natančno obdelani. Tako smo ugotovili, da povsem enoten model nadzora nad represivnimi organi ni mogoč niti znotraj posameznih držav, kaj šele na ravni Evropske unije. Če izhajamo npr. iz primerjave med vojaško in civilno policijo, ugotovimo, da kljub skoraj enakim zgodovinskim koreninam, nalogam in represivnim pooblastilom, med njima obstajajo bistvene razlike na ravni temeljne razmejitve vlog, kdo je primarno pristojen za vojaške in kdo za civilne varnostne zadeve. Skoraj brezupen poskus iskanja enotnega modela na ravni Evropske unije pa tudi po izkušnjah avtorice diplomske naloge ovira živeče izročilo, da represivni organi ostajajo znamenje državne moči, ki temu primerno ohranja tančico skrivnosti.
Kljub vsemu menimo, da smo v diplomski nalogi, Nadzor nad represivnimi organi držav članic EU, priskrbeli dovolj trdnih argumentov, utemeljenih na citiranih znanstvenih virih, mednarodnih standardih in širokih spoznanjih o splošnem pomenu etike, vrednot demokracije, vladavine prava in integritete za prihodnost sveta. Potrdili smo, da ponoven premislek o učinkovitosti nadzora nad represivnimi organi znotraj naše države, Evropske unije in širše v svetu potrebuje celosten pristop. Tako kot so sorodni modeli nadzora uveljavljeni v praksi različnih področjih, ekonomskem, finančnem, poslovnem, se celosten pristop s krepitvijo integritete počasi, a zagotovo uveljavlja tudi na področju delovanja represivnih organov in služb države.
Keywords: nacionalna varnost, represivni organi, policija, vojska, obveščevalne službe, nadzor, notranji nadzor, komisije, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.05.2013; Views: 2247; Downloads: 276
Full text (403,52 KB) |
10. Odklonsko vedenje policistov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloJasmina Kolednik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Policija je državni organ, ki ima pomembno funkcijo pri zagotavljanju in ohranjanju miru in varnosti v državi. Za izvrševanje te pomembne funkcije pa potrebuje posebna pooblastila. Policija je ena najštevilnejših in najbolje opremljenih vladnih agencij, ki lahko proti posamezniku uporabi tudi silo. Prav zato je proučevanje odklonskega vedenja zelo pomembno, kajti situacije, v katerih posredujejo policisti, lahko privedejo do prekoračitve njihovih pooblastil.
Odklonsko vedenje je prepoznavno po agresivnosti, brutalnosti, nasilju, mobbingu idr. Vzrok za nastanek odklonskega vedenja so lahko različni dejavniki, kot so stres, predsodki, policijski cinizem, socialno spodkopavanje. Takšno vedenje je lahko prepoznavno kot spolno nadlegovanje, korupcija, ustrahovanje, agresivno in nasilno vedenje. Kot zloraba policistovega položaja ali pooblastil se upošteva vsako ravnanje, ki ogrozi ali bi lahko ogrozilo zmožnost korektnega, doslednega in nepristranskega opravljanja policijskih nalog ter ima namen osebne koristi.
Namen diplomskega dela je proučevanje odklonskega vedenja policistov. Predstavljeni bodo odklonski pojavi, ki se pojavljajo pri delu policistov, kot so: policijska korupcija, vrste policijske korupcije, agresivno vedenje, nasilje in ustrahovanje na delovnem mestu, spolno nadlegovanje, posledice le-tega ter njihovo upravljanje.
Keywords: policija, policisti, odklonsko vedenje, korupcija, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, preprečevanje, notranji nadzor, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.05.2013; Views: 2717; Downloads: 354
Full text (495,30 KB) |
