| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DEJAVNIKI VZPOSTAVITVE NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI V SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAH
Samo Žogan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarstvo se je v zadnjih desetletjih pod vplivom globalizacije in tehnično-tehnološkega napredka močno razvijalo in širom sveta tudi povezovalo. S tem je prineslo nove priložnosti, z njimi pa tudi nevarnosti in tveganja. Odgovornost poslovodstva je, da organizaciji zagotovi obstoj in razvoj, zato se poslužuje različnih kontrolnih oziroma nadzornih funkcij. Bistvo notranjih kontrol je ugotavljanje formalnih (ne)pravilnosti, bistvo notranjega revidiranja pa je miselno obnoviti nastanek dejanj in stanj ter podati strokovno mnenje. Ob tem notranje revidiranje ne gre razumeti le kot seznanjanje poslovodstva o kakovosti notranjega kontrolnega sistema, temveč tudi, kje in kdaj so večja tveganja v organizaciji, kje je treba izpopolniti notranji kontrolni sistem ter s tem zmanjšati tveganje. Notranjerevizijska dejavnost se v slovenskih gospodarskih družbah odvija tam, kjer so prisotna tveganja, kjer se porabljajo družbena sredstva in kjer organizacija doseže raven velikosti, ko notranje informacije, ki so posredovane poslovodstvu, ne zagotavljajo popolnega pregleda nad njenim delovanjem. V raziskavi anketirane organizacije pripisujejo največjo težo za vzpostavitev notranjerevizijske dejavnosti dejavnikom: izpostavljenost tveganjem, velikost organizacije in nezanesljivost notranjega kontroliranja. Vzpostavitev notranjerevizijske dejavnosti ima za organizacijo naslednje pomene: varovanje sredstev in lastniškega kapitala, resničen in pošten prikaz računovodskih razvidov in spoštovanje zakonodaje. Pravilni učinki notranjega revidiranja se morajo kazati v tem, da se spremljajo in preiskujejo posamezni ukrepi in dejanja v zvezi z izidi notranjih kontrol. Na ta način se onemogoči pojav napak in prevar, hkrati pa procesi delujejo v skladu z zakonodajo, internimi akti in notranjo organizacijo.
Keywords: tveganje, notranja kontrola, dejavnik, vzpostavitelj, notranje revidiranje, notranja revizija, notranjerevizijska dejavnost, notranjerevizijska služba
Published: 09.09.2011; Views: 1577; Downloads: 105
.pdf Full text (714,80 KB)

2.
VLOGA NOTRANJE REVIZIJE PRI OBVLADOVANJU OPERATIVNIH TVEGANJ IN NJENA NAVZOČNOST V SLOVENSKIH PODJETJIH
Jure Vezjak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V poslovnem svetu obstaja veliko vrst tveganj, med drugimi operativna tveganja, ki se pojavljajo v vseh sferah poslovanja in v najrazličnejših podjetjih. Operativno tveganje pomeni, da so ljudje, procesi in sistemi znotraj podjetja nepopolni in da napake pri izvajanju teh procesov in funkcij lahko povzročijo izgubo in se hkrati nanaša tudi na dejavnike zunaj podjetja, ki lahko negativno vplivajo na izvajanje teh notranjih procesov in funkcij. Obvladovanje operativnih tveganj pomeni, da lahko s postavljenimi in delujočimi ukrepi (predvsem notranjimi kontrolami) zmanjšamo, po možnosti tudi izničimo, verjetnost in vpliv neželenih dogodkov. Notranje revidiranje je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, zasnovana za dodajanje vrednosti in izboljševanje delovanja podjetja. Poslovodstvo in nadzorni organ od notranjega revizorja pričakujeta zagotovila, da je ureditev upravljanja tveganj ustrezna, da omogoča pravočasno prepoznavanje tveganj, pravilno ocenjevanje tveganj in primerno odzivanje na tveganja ter da pretok informacij o tveganjih in njihovo spremljanje omogočata uspešno delovanje te ureditve in njeno izboljševanje. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna je praksa upravljanja operativnih tveganj v slovenskih podjetjih (velikih in srednjih podjetjih, kjer notranja revizija ni zakonsko predpisana), zastopanost notranje revizije v teh podjetjih ter povezava med obema področjema. Rezultati raziskave razkrivajo, da sta formaliziran sistem upravljanja tveganj in notranja revizija vzpostavljena v približno polovici takšnih podjetij, v velikem številu podjetij pa imajo oblikovan poseben sistem za obvladovanje operativnih tveganj. Ker gre za podjetja, ki imajo notranjerevizijsko dejavnost vzpostavljeno brez zakonske obveze, je takšna zastopanost zelo dobra. Menimo, da bo v prihodnje še boljša, notranji revizor in notranji revizor specialist za revizije informacijskih sistemov pa bosta v podjetju predstavljala še pomembnejšo vlogo.
Keywords: tveganje, poslovno tveganje, operativno tveganje, obvladovanje/upravljanje tveganj, notranje kontrole, notranja revizija, notranjerevizijska služba
Published: 31.03.2014; Views: 1616; Downloads: 469
.pdf Full text (1,47 MB)

3.
VPLIV OBLIKE ORGANIZIRANOSTI NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI NA ZAGOTAVLJANJE NEODVISNOSTI NOTRANJEGA REVIZORJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Špela Kramberger, 2016, master's thesis

Abstract: Opravljena analiza preteklih domačih in tujih empiričnih raziskav iz različnih držav in časovnih obdobjih je pokazala, da med domačimi in tujimi avtorji (Koletnik, 2007; Ahlawat in Lowe, 2004; Žnidar, 2009; James, 2003; Martin in Lavine, 2000; Sharma in Subramaniam, 2005; Alzeban in Gwilliam, 2010; Gramling in Vadervelde, 2006) s področja neodvisnosti in objektivnosti notranjih revizorjev prevladuje mnenje, da zaposleni notranji revizorji težje zagotavljajo samostojnost, neodvisnost, nepristranskost ter objektivnost kot zunanji izvajalci notranjega revidiranja, saj je zaposlenemu notranjemu revizorju težko zagotavljati resnično neodvisnost (James, 2003). Medtem pa nekateri avtorji (Cameran, Marra in Pettinicchio, 2013; Dickins in O´Reilly, 2009; Selim in Yiannakas, 2000) opozarjajo prav na nasprotno, in sicer, da je neodvisnost in kakovost notranje revizije lahko resno ogrožena tudi z zunanjim izvajanjem notranje revizije. Ugotavljamo, da so raziskave na tem področju omejene na nekaj študij, rezultati pa mešani.
Keywords: Notranja revizija, državni notranji revizor, neodvisnost, osebna nepristranskost, objektivnost, samostojnost, vpliv, mednarodni standardi notranjega revidiranja, kodeks strokovnih načel in kodeks poklicno etičnih načel, kakovost, različne oblike organiziranosti notranje revizije, lastna služba, skupna notranjerevizijska služba, zunanji izvajalec, slovenske občine, Skupnost občin Slovenije
Published: 04.08.2016; Views: 662; Downloads: 91
.pdf Full text (1,88 MB)

4.
Oblika organiziranosti notranjega revidiranja v sistemu javnega holdinga
Mojca Korošec, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Poslovodenje podjetij se sooča z nenehnimi spremembami, usmerjenostjo v prihodnost in iskanjem sinergij za doseganje konkurenčnih prednosti v razvitem poslovnem okolju. Poslovni procesi v velikih podjetjih so vedno bolj kompleksni, zaradi česar poslovodstvu ne omogočajo neposrednega nadzora nad njimi. Ker se poslovodstva in lastniki zavedajo, da je za dolgoročno dosego ciljev potrebno sistematično upravljanje in nadzorovanje poslovnih procesov v podjetju, pa krepijo vlogo notranje revizije v njem. K navedenemu jih spodbujajo tudi smernice iz okolja, ki spodbuja zavedanje o sistematičnem uvajanju korporativnega upravljanja v podjetja. Pri korporativnem upravljanju podjetja pa ima svoj prispevek tudi notranja revizija. Notranja revizija v podjetju deluje s ciljem, da so glavna tveganja v organizaciji obvladovana in dolgoročni cilji družbe doseženi. Podrejena je neposredno poslovodstvu, ne opravlja operativnih nalog in deluje neodvisno na podlagi etičnih pravil, veljavnih standardov stroke in notranjih aktov družbe. Oblika njene organiziranosti je v javnih podjetjih oz. v skupini javnih podjetij, to je javnem holdingu, za razliko od proračunskih uporabnikov, bank in zavarovalnic, v celoti prepuščena odločitvi poslovodstva. Na podlagi opredeljenih kriterijev, sem v magistrskem delu sistematično analizirala možne oblike organiziranosti notranjerevizijske službe v javnem holdingu in proučevala njihove prednosti in slabosti. Ocenjujem, da je za skupino javnih podjetij, ki so povezana v javni holding kot matično družbo, najbolj primerna oblika centralizirano organizirana notranjerevizijska služba. Z navedeno obliko organiziranosti se lahko dosega najboljši rezultat glede kakovost izvedenih notranjih revizij ter stroškovno učinkovitost, ob zagotavljanju neodvisnosti notranje revizije, kot temeljne lastnosti za učinkovito doseganje ciljev. V nalogi sem proučevala tudi vpliv sodelovanja nadzornega sveta in notranjega revizorja na neodvisnost slednjega. Ugotovila sem, da potrebnost podajanja soglasij nadzornega sveta na ključne akte notranje revizije (k aktu, s katerim se urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije), njuna medsebojna komunikacija ter podajanje informacij notranjega revizorja o poslovanju družbe nadzornemu svetu, krepijo neodvisnost notranjega revizorja in učinkovitost nadzornega sveta pri nadziranju poslov organizacije.
Keywords: javni holding, javno podjetje, notranje revidiranje, notranja revizija, notranjerevizijska služba, centralizirana organiziranost notranjerevizijske službe, nadzorni svet
Published: 10.12.2016; Views: 734; Downloads: 38
.pdf Full text (1,03 MB)

5.
NOTRANJE REVIDIRANJE V UPRAVNIH ENOTAH
Tadeja Ivezič, 2016, master's thesis

Abstract: Notranje revidiranje daje organizaciji zagotovilo, da so upravljanje, obvladovanje tveganj in notranje kontrole takšne, da bodo cilji organizacije doseženi. V razvitem svetu ima notranje revidiranje dolgo tradicijo. V Sloveniji se je notranja revizija začela uveljavljati veliko pozneje kot v razvitem svetu, saj se je komaj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začela pospešeno uvajati v gospodarstvu, deset let pozneje pa še v javnem sektorju. Ureditev notranjega revidiranja v Sloveniji sem primerjala z notranjim revidiranjem v javnem sektorju Hrvaške in Avstrije. Slovenija ima za izvajanje notranjega revidiranja v javnem sektorju sprejete ustrezne predpise, Vlada Republike Slovenije je sprejela strategijo razvoja notranjega nadzora v javnem sektorju. Kljub sprejetim ustreznim predpisom in veljavni strategiji ni zagotovljenih vseh ustreznih pogojev za delo, zato na področju notranjega revidiranja ni napredka. Za vse proračunske uporabnike je notranje revidiranje obvezno že od leta 2002, vendar menim, da v praksi ni ustrezno in zadostno zaživelo. Upravne enote imajo trenutno zagotovljeno notranje revidiranje pri Službi za notranjo revizijo Ministrstva za javno upravo, ki je opredeljena kot lastna notranjerevizijska služba. Pravne podlage za vključitev upravnih enot k tej službi ni, z njo tudi ni zagotovljena zadostnost notranjega revidiranja. Tako poslovodstvo upravnih enot ne dobi zagotovila, da so sistemi notranjih kontrol uspešni in učinkoviti, da bodo cilji upravnih enot doseženi, da bodo javna sredstva porabljena pravilno in smotrno. Ustanovitev skupne notranjerevizijske službe je ena od možnih rešitev za zagotovitev okrepljenega nadzora v upravnih enotah. Upravne enote lahko zagotavljajo notranje revidiranje z lastno notranjerevizijsko službo, s skupno notranjerevizijsko službo ali z najemom zunanjega izvajalca notranjega revidiranja. Z analiziranjem sem ugotavljala prednosti in slabosti vsake od oblik organiziranja notranjerevizijske službe.
Keywords: notranja revizija, javni sektor, proračunski uporabnik, upravna enota, skupna notranjerevizijska služba
Published: 29.05.2017; Views: 484; Downloads: 45
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica