1. Dejavniki notranje in zunanje motivacije pri generaciji ZJelena Micova, 2024, undergraduate thesis Abstract: Motivacija je ključen dejavnik, ki človeka žene k nekemu napredku. Spodbuja ljudi, da dosegajo najboljše rezultate in uresničujejo svoje zadane cilje. Sestavljena je iz treh prvin, to so potreba, dejavnost in cilj. Delimo jo na notranjo in zunanjo motivacijo. Notranja motivacija nastopi takrat, ko je posameznik motiviran zgolj zaradi lastne želje, kot je to npr. želja po novem znanju, po izzivu, užitku in raziskovanju samega sebe. Zunanja motivacija se deli na materialne in nematerialne nagrade. Materialne so npr. denar, darila in plača. Nematerialne pa so lahko pohvala, kariera in dobra ocena.
Pripadniki generacije Z spadajo v obdobje od leta 1997 do leta 2012. To je generacija, ki je bila prisotna pri hitrem digitalnem napredku, prav tako je bila prisotna razcvetu pametnih naprav. Značilno zanje je, da jih najdemo na družbenih omrežjih. Motivirajo jih njihove vrednote, zelo pomemben pa jim je tudi osebni razvoj.
Namen raziskave je bil raziskati in analizirati motivacijo generacije Z. V raziskovalnem delu smo si zastavili raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovore pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, kaj generacijo Z najbolj motivira in kakšen vpliv imajo nanje določeni dejavniki notranje ter zunanje motivacije.
Glavne ugotovitve izvedene ankete so, da so v večini odgovarjale ženske, stopnja izobrazbe anketiranih je v povprečju srednješolska. Izobrazba je anketirancem zmerno pomembna. V večini dajejo velik poudarek motivaciji, saj z njeno pomočjo lažje opravljajo zadane naloge. Glede zunanje motivacije je na prvem mestu denar, pri notranji motivaciji pa občutek dosežka. Ker so anketiranci rojeni v obdobje tehnologije, jim le-ta ne predstavlja večjih težav, tehnološko pa so podučeni do neke mere. Prav tako se anketiranci nekoliko strinjajo, da se nekaj stvari naučijo tudi od Youtuba. Povprašali smo jih tudi, ali so imeli njihovi starši vpliv pri izbiri njihove izobrazbene smeri, v večini niso imeli vpliva. Generacija Z se zaveda pomembnosti ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Povprečno so naklonjeni delu od doma. Velika večina anketirancev v prihodnosti želi postati samostojni podjetnik. Kljub teoretičnim izhodiščem smo s pomočjo analize podatkov pridobljenih z anketo ugotovili, da pripadniki generacije Z raje komunicirajo v živo.
Keywords: motivacija, notranja motivacija, zunanja motivacija, generacija Z
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 148
 Full text (544,32 KB) |
2. Pomembnost motiviranja za uspešno vodenjeŠpela Kotnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Izziv vsake vodje je motivirati svoje zaposlene tako, da bodo s svojimi dejanji pripomogli k doseganju organizacijskih ciljev. Motivacija je individualna stvar, zaradi česar mora vodja dodobra poznati lastnosti in potrebe svojih zaposlenih kot tudi naravo dela. Bolj, kot bodo zaposleni motivirani, tem bolj bodo pripomogli k uspešnosti podjetja. Na motivacijo lahko vodja vpliva z različnimi motivacijskimi dejavniki, kot so npr. plača, denarne nagrade ter napredovanja, a vendar nanjo vpliva tudi odnos, ki ga imata vodja in zaposleni, ter vodstveni stil, ki ga vodja uporablja. V diplomski nalogi smo raziskali vpliv, ki ga ima motivacija na vodenje ter opredelili njuno medsebojno soodvisnost. V prvem delu diplomske naloge smo tako najprej opredelili motivacijo, motive in izvore motivacije ter različne motivacijske teorije in dejavnike motivacije. Temu sledi poglavje vodenja, kjer smo najprej pojasnili, kaj vodenje sploh je, in kakšne vrste oziroma stile vodenja poznamo. Ob koncu prvega dela diplomske naloge smo opredeli tudi, kdaj govorimo o uspešnem vodenju in o medsebojnem vplivu med motivacijo in vodenjem. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, smo opravili raziskavo med zaposlenimi v izbrani enoti Nove kreditne banke Maribor d.d. Pripravili smo dve anketi, eno za vodje in eno za zaposlene, skozi kateri smo nato analizirali razkorak med motivacijskimi pristopi, ki jih uporabljajo vodje, in tistih, za katere si zaposleni izbrane organizacijske enote najbolj želijo, da bi jih vodje uporabljale. V empiričnem delu diplomske naloge smo ugotovili, da na motivacijo zaposlenih najbolj vplivajo denarne nagrade, najmanj motivirajoč dejavnik pa je delo od doma. Za slednjega je management mnenja, da le ta v veliki meri vpliva na raven motivacije zaposlenih, kar predstavlja največji razkorak med motivacijskimi dejavniki, ki dejansko motivirajo zaposlene, in tistimi, za katere vodstveni delavci menijo, da vplivajo na motiviranost.
Keywords: Motivacija, motivi motivacije, notranja motivacija, zunanja motivacija, notranja in zunanja motivacija, motivacijske teorije, maslowa hierarhija potreb, teorija ERG, Herzbergova motivacijska teorija, motivacijska teorija X in Y, teorija pridobljenih potreb, procesne teorije motivacije, motivacijski dejavniki, vodenje, vrste vodenja, osebnostne teorije vodenja, vedenjske teorije vodenja, kontingenčne teorije vodenja, situacijska teorija vodenja, sodobni stili vodenja, transakcijski in transformacijski stil vodenja, karizmatičen stil vodenja, moralen stil vodenja, uspešno vodenje.
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 1218; Downloads: 563
Full text (1,19 MB) |
3. Motivacija učencev pri učenju nemščine v osnovni šoliValerija Sobočan, 2018, master's thesis Abstract: Danes potrebe po znanju tujih jezikov presegajo vse meje in učiti se je treba na vsakem koraku. Znanje lahko pridobimo le z učenjem, pri katerem sta notranja in zunanja motivacija ključnega pomena. Notranja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj izhaja iz učenca samega in ne potrebuje nobenih drugih zunanjih spodbud, notranje motivirane učence pa pogosto dodatno spodbuja tudi radovednost. Dandanes veliko učencem primanjkuje prav notranje motivacije. Učijo se, ker šolski sistem to zahteva. Starši otroke v želji, da bi jim vzbudili zanimanje za določeno šolsko dejavnost, motivirajo z obljubljanjem različnih nagrad. Prav je, da so učenci za uspešnost nagrajeni, ne sme pa priti do pretiravanj in nagrade ne smejo predstavljati prevelike vrednosti. Glavni cilj magistrske naloge sta bila analiza in proučitev motivacije učencev četrtega in osmega razreda v osnovni šoli. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so učenci za učenje nemščine tako notranje kot zunanje motivirani. Motivacijske spodbude prihajajo iz učencev samih, saj se večinoma nemščino učijo, ker želijo govoriti nemško. Pri učenju jim največkrat pomagajo starši in učitelji. Analiza je pokazala, da ima večina učencev pozitiven odnos do učenja nemščine, da jim je učenje nemščine zanimivo ter da se zavedajo koristne in uporabne vrednosti jezika v življenju. Ugotovili smo, da je med demografskimi podatki, ki smo jih kontrolirali, najbolj pomemben razred.
Keywords: motivacija, notranja in zunanja motivacija, nemščina kot tuji jezik, odnos učencev do učenja tujega jezika, osnovnošolski učenci
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 1516; Downloads: 204
Full text (344,12 KB) |
4. Telesna aktivnost in depresija pri študentih: vloga intenzitete in motivacije za telesno aktivnostMartina Peršak, 2019, master's thesis Abstract: Povezanost telesne aktivnosti in duševnega zdravja je predmet številnih raziskav zaradi mnogih pozitivnih posledic, ki jih prinaša aktivno izvajanje telesne aktivnosti. Eno izmed najpomembnejših je preprečevanje nekaterih duševnih motenj med katere spada tudi depresija. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojavnost depresije glede na telesno aktivnost in vrsto motivacije med študenti. Zanimalo nas je kakšna je intenzivnost telesne aktivnosti med študenti, in kako je povezana z depresijo in motivacijo telesne aktivnosti. Raziskovali smo ali pri ukvarjanju s telesno aktivnostjo obstajajo razlike med spoloma. V raziskavi je sodelovalo 257 študentov Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Saltin-Grimby lestvico telesne aktivnosti (Saltin-Grimby Physical Activity Level Scale – SGPALS), Vprašalnik motivacije za telesno aktivnost – SRQ-E (Exercise Self-Regulation Questionnaire – SRQ-E) in Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa (Depression Anxiety Stress Scales –DASS-21). Ugotovili smo, da so študenti pogosteje intenzivno telesno aktivni v primerjavi s študentkami, prav tako so študenti pri telesnih aktivnostih bolj notranje kot tudi bolj zunanje motivirani v primerjavi s študentkami. Ugotovili smo, da se posamezniki, ki so za ukvarjanje s telesno aktivnostjo notranje motivirani, bolj intenzivno posvečajo telesni aktivnosti, kot pa zunanje motivirani posamezniki. Multipla regresija je pokazala, da manjša intenzivnost telesne aktivnosti ni ključen napovednik depresije. Notranja motivacija za ukvarjanje s telesno aktivnostjo se kaže kot najpomembnejši znanilec depresije, medtem ko analiza ni pokazala pomembnejših razlik med zunanjo motivacijo in depresijo med ženskim in moškim spolom študentov.
Keywords: telesna aktivnost, intenzivnost telesne aktivnosti, notranja motivacija za telesno aktivnost, zunanja motivacija za telesno aktivnost, študenti
Published in DKUM: 19.03.2019; Views: 1887; Downloads: 370
Full text (916,08 KB) |
5. Motivacija in zavzetost igralcev odbojkarskega kluba ACH VolleyUroš Pavlović, 2018, undergraduate thesis Abstract: Motivacija je pojem, ki smo ga že vsi slišali že neštetokrat in ga takoj znamo z nečim povezati ali dobimo neko asociacijo, povezano z njim. Vemo, da za doseganje nekih ciljev in rezultatov potrebujemo motivacijo. Vsak izmed nas se včasih spopada s pomanjkanjem le – te. Ljudje smo si različni in tudi nivo motivacije je pri vsakem posamezniku drugačen. Veliko lažje bi nam bilo, če bi vedeli iz kje izvira motivacija, kakšne vrste motivacije obstajajo in kako postaneš motiviran. Tudi beseda zavzetost nam je vsem dobro znana, ne vemo pa, kako lahko primanjkljaj le – te škoduje določeni organizaciji, podjetju ali v našem primeru, športnemu klubu. Brez motivacije in zavzetosti se ne bi doseglo v življenju prav nič, to nam je kot športnikom zelo dobro znano. Vse to smo podrobno opisali, razložili in analizirali v našem diplomskem projektu.
Keywords: motivacija, zunanja motivacija, notranja motivacija, zavzetost, ACH Volley
Published in DKUM: 24.10.2018; Views: 817; Downloads: 111
Full text (1,14 MB) |
6. Motivacija slovenskih dijakov za pouk biologijeVida Lang, 2017, master's thesis Abstract: Kakšna je motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije, kakšna mnenja in občutke imajo dijaki o pouku biologija, kaj menijo o pomembnosti znanja biologije in kam uvrščajo predmet biologija po priljubljenosti in zahtevnosti? V magistrskem delu smo iskali odgovore na zgoraj navedena vprašanja. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistično pomembne razlike v motivaciji in odnosu do predmeta med fanti in dekleti, med dijaki različnih letnikov in med dijaki iz različnih slovenskih regij. Na osnovi 625 rešenih spletnih vprašalnikov, ki smo jih pridobili od dijakov različnih srednjih šol iz različnih slovenskih regij, lahko izpeljemo ugotovitve. Z uporabo neparametričnih testov smo ugotovili, da pri motivaciji za pouk biologije obstajajo statistične razlike med spoloma, med dijaki različnih srednjih šol in med dijaki iz različnih regij. Pomembnejše statistične razlike smo ugotovili med dijaki 1. in 4. letnika. Dijake 1. letnika pogosteje bolj skrbi ocenjevanje znanja. Dijakom 4. letnika je snov, ki so se je naučili, pogosteje pomembnejša kakor pridobljena ocena. Pogosteje tudi menijo, da je znanje biologije pomembno za njihovo življenje in da jim bo to znanje pomagalo pri karieri. Faktorske analize so pokazale, da so slovenski dijaki svojo motivacijo za učenje predmeta biologija zasnovali v smislu petih faktorjev: notranja motivacija in osebni pomen, strah do ocenjevanje, samoučinkovitost pri ocenjevanju, karierna motivacija in odgovornost. Rezultati kažejo, da so dijaki biologijo uvrstili med najbolj priljubljeni, hkrati pa med zahtevnejši predmet.
Keywords: motivacija za učenje, pouk biologije, slovenski srednješolci, notranja motivacija, zunanja motivacija, osebni pomen, samoučinkovitost, strah, priljubljenost predmetov, zahtevnost predmetov.
Published in DKUM: 19.10.2017; Views: 2074; Downloads: 257
Full text (1,93 MB) |
7. Povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družinoStaša Čurman, 2017, master's thesis Abstract: Redna telesna aktivnost predstavlja pomembni del zdravega življenjskega sloga, kar so potrdile številne študije. Te redno telesno aktivnost povezujejo s širokim spektrom pozitivnih učinkov tako na telesno kot tudi na mentalno zdravje. Namen raziskave je bil bolj natančno razumeti, kakšna je povezava med športno aktivnostjo in ruminacijo ter kvaliteto posameznikovega delovnega in zasebnega življenja. Cilj je bil bolj natančno raziskati povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino. Domnevali smo, da pri tem pomembno vlogo igra miselni odklop kot moderator in motivacija kot mediator. Vzorec je sestavljalo 223 posameznikov. Vsi udeleženci raziskave so bili telesno aktivni posamezniki, ki so zaposleni in v partnerskem odnosu. Uporabljeni so bili vprašalnik delovnih zahtev, vprašalnik počitka po delu, Oldenburški vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik konflikta med delom in družino, kratka lestvica pozitivnega in negativnega afekta (PANAS), vprašalnik z delom povezane ruminacije, vprašalnik motivacije (SRQ-E) in vprašalnik o bolnikovem zdravju PHQ-9. Za analizo odnosa med športno aktivnostjo in ruminacijo s predpostavljenimi odvisnimi spremenljivkami in interakcijo z motivacijo kot mediatorjem smo uporabili hierarhično multiplo ali večkratno regresijo, pri čemer smo za vse nadaljnje analize uporabili metodo vključitve (angl. Enter). Za analiziranje moderatorskega in mediatorskega odnosa med prediktorji in kriterijem smo uporabili priključek Process Macro. Rezultati so pokazali, da delovne zahteve napovedujejo konflikt v smeri delo družina, ne pa tudi obratno. Ruminacija je statistično pomembno napovedovala pozitivni afekt, in sicer za dimenzijo osredotočenosti na problem in odklopa. Izkazalo se je tudi, da ruminacija napoveduje depresivna stanja. Rezultati so pokazali tudi, da količina telesne aktivnosti zgolj delno negativno napoveduje depresivno simptomatiko.
Keywords: šport, športna aktivnost, telesna aktivnost, ruminacija, izgorelost, depresija, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS, konflikt med delom in družino, miselni odklop, motivacija, zunanja regulacija, notranja motivacija
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1974; Downloads: 399
Full text (1,14 MB) |
8. Tematski sklop "Umetnik pri delu"Sara Ferčič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Za uspešno opravljene likovne naloge mora biti učenec dobro (notranje) motiviran. Zelo motivirani učenci so aktivnejši in se učijo prostovoljno. Namen študije primera je raziskati, kako vključevanje umetnika v likovnopedagoško prakso vpliva na motiviranje učencev in likovno izražanje. V diplomskem delu smo raziskovali, kako se je pri izvedbi Tematskega sklopa »Umetnik pri delu« spremenil odnos učencev 9. razreda do likovne umetnosti, dela umetnika in do lastnega likovnega izražanja. Takšna oblika izobraževanja je pokazala drugačne rezultate od tistih, ki jih dajo redni programi likovne umetnosti, kar se je izražalo v večjem zanimanju tako za likovno umetnost na splošno kot ustvarjanje učencev v šoli in doma.
Keywords: zunanja motivacija, notranja motivacija, umetnik, likovna umetnost, likovni pouk, študija primera, slikanje, fotografiranje
Published in DKUM: 12.08.2016; Views: 1399; Downloads: 94
Full text (3,23 MB) |
9. MOTIVIRANOST SLOVENSKIH IN ŠPANSKIH UČENCEV ZA UČENJE TUJEGA JEZIKA NA RAZREDNI STOPNJI OŠTeja Jurak, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi primerjamo motivacijo učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja (VIO) osnovne šole (OŠ) v Sloveniji in Španiji za učenje tujega jezika (angleščine) ter motivacijo mlajših učencev v primerjavi s starejšimi v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Osredotočamo se na učenje tujega jezika v otroštvu, pri tem pa najprej opredelimo pojem motivacija, motivacija pri učenju, torej učna motivacija in njene vrste, kot sta notranja in zunanja motivacija ter specifično pri učenju tujega jezika na razredni stopnji OŠ. Temu sledi primerjava poučevanja in učenja tujega jezika (angleščine) na razredni stopnji v drugem VIO osnovne šole v Sloveniji in Španiji.
Namen empiričnega dela diplomske naloge je proučiti motivacijo učencev 2. VIO OŠ za učenje tujega jezika (angleščine) v Sloveniji, v primerjavi z učenci v Španiji. Podrobneje nas zanimata notranja motivacija (radovednost, interes, cilji in aspiracije) in zunanja motivacija (okolje − družina, učitelj; mediji − televizija, računalnik, glasba) učencev 2. VIO OŠ za učenje tujega jezika (angleščine) v Sloveniji v primerjavi z učenci 2. VIO OŠ v Španiji. Zanima nas tudi notranja motivacija mlajših učencev 2. VIO OŠ v primerjavi s starejšimi učenci 2. VIO OŠ. Primerjava je bila narejena na podlagi anketiranja učencev 2. VIO OŠ v Sloveniji in Španiji. Rezultati kažejo, da obstajajo statistične razlike, da so slovenski učenci 2. VIO OŠ bolj zunanje motivirani za učenje angleškega jezika kot španski učenci 2. VIO OŠ, predvsem zaradi vpliva okolja − družine, učitelja ter medijev − televizije, računalnika in glasbe. Pri tem ugotavljamo tudi, da obstajajo statistične razlike glede notranje motivacije za učenje angleškega jezika (slovenski učenci so bolj notranje motivirani za učenje angleškega jezika) predvsem, kadar govorimo o motivacijskih spodbudah, ki izvirajo iz učenca samega (npr. želi razumeti ali govoriti tuj jezik, zanima ga, kakšna je zgodba filma, prevod knjige/filma, prevod besedila neke popularne skladbe ...). Kadar pa govorimo, da na notranjo motivacijo vplivajo fizični pogoji (prijeten/neprijeten razred), metode poučevanja in aktivnosti, učitelj, uspeh/neuspeh pri učenju, pa ugotavljamo, da so za učenje angleškega jezika notranje bolj motivirani španski kot slovenski učenci 2. VIO OŠ, saj se je izpostavilo, da španski učenci zelo radi prihajajo k pouku angleščine v šoli, predvsem zaradi učiteljice in dejavnosti, ki jih izvajajo pri pouku tujega jezika. Ugotovili smo tudi, da so mlajši učenci 2. VIO OŠ (4. in 5. razredi) notranje bolj motivirani za učenje angleškega jezika kot starejši učenci 2. VIO OŠ (6. razredi).
Keywords: tuji jezik, drugo vzgojno- izobraževalno obdobje OŠ, notranja in zunanja motivacija.
Published in DKUM: 09.12.2014; Views: 2436; Downloads: 308
Full text (1,03 MB) |
10. MOTIVACIJA PRODAJNEGA OSEBJA V PODJETJU IMPOL D.O.O. KOT ORODJE ZA DVIG KAKOVOSTI DELAMetka Arzenšek, 2011, undergraduate thesis Abstract: Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih sta v zadnjem času ena najpomembnejših nalog s katero se ukvarjajo vodje v podjetjih. Z njima je mogoče vplivati na storilnost in boljše rezultate zaposlenih. Motivirani zaposleni so predani svojemu delu, prizadevajo si doseči zastavljene cilje tako, da svoje lastne cilje povezujejo s skupnimi cilji podjetja.
Ustrezna motivacija vpliva na povečano produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšajo se izostanki z dela, kar posledično vpliva na zmanjšanje stroškov in izboljšanje poslovanja celotnega podjetja. Naloga vodij je torej jasna, za vzpostavitev učinkovitega motivacijskega procesa morajo ugotoviti, kateri so prevladujoči motivacijski dejavniki v podjetju in jih učinkovito uporabiti za povečanje delovne motivacije.
Z raziskavo, ki smo jo izpeljali v okviru prodajne funkcije podjetja Impol smo želeli raziskati in predstaviti ključne motivacijske dejavnike in njihov vpliv na kakovost opravljenega dela. Ugotoviti smo želeli, kako se zaposleni počutijo pri opravljanju svojega dela, kateri motivacijski dejavniki jih najbolj motivirajo, s čim so nezadovoljni oz. kaj je tisto, kar bi želeli spremeniti in izboljšati zato, da bi bili pri svojem delu še bolj motivirani.
Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da prodajnimi referenti v vseh treh komercialah navajajo podobne razloge za delo, in sicer brezskrbno življenje, zadovoljstvo in veselje do dela in boljša prihodnost svojih otrok. Glede na odgovore lahko trdimo, da na kakovost opravljenega dela vplivajo štirje dejavniki v naslednjem vrstnem redu: obseg dela, delovna klima, plača in osebno razpoloženje. Najvišjo povprečno oceno dajejo zaposleni odnosu do kakovosti in do dela, najnižjo pa možnostim razvoja kariere. Najbolj motivirano so, če je njihovo delo zanimivo in ustvarjalno, kadar lahko delajo s prijetnimi ljudmi in ko imajo občutek, da lahko nekaj dosežejo. Plača kot pomemben motivacijski dejavnik je šele na četrtem mestu, kljub temu pa si želijo izboljšav na področju plač in ostalih ugodnosti. Manj zadovoljni so tudi z možnostjo napredovanja obveščenostjo v podjetju in odnosi s sodelavci.
Keywords: Motivi, motivacijski dejavniki, demotivatorji, vrednote, vrednote podjetja, delovne vrednote, notranja motivacija, zunanja motivacija, prodajni referenti, Impol d.o.o., prodaja aluminijskih izdelkov, prodajna politika
Published in DKUM: 23.01.2012; Views: 3285; Downloads: 526
Full text (1,80 MB) |
