1. Aktualna vprašanja hipotekarnega prava s pregledom najnovejše sodne prakse : magistrsko deloEva Hvalec, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava nekatera aktualna vprašanja hipotekarnega prava, v okviru katerih je teoretičnemu delu, ki je tvorjen iz predstavitve relevantnih zakonskih pravil ter stališč slovenskih pravnih strokovnjakov, dodan širok pregled novejše sodne prakse, ki bralcu omogoča vpogled v to, kako se pravna pravila v zadnjih letih udejanjajo v konkretnih življenjskih primerih. Posebna pozornost je namenjena vprašanju ekstenzivnosti hipoteke, hipoteki za zavarovanje tujega dolga, pravnim posledicam začetka stečajnega postopka za hipoteko kot ločitveno pravico, izbranima vprašanjema v zvezi z maksimalno hipoteko (prenosu z maksimalno hipoteko zavarovanih terjatev in zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri maksimalni hipoteki), utesnitvi hipoteke, učinkom sodne in zunajsodne uveljavitve hipoteke na poznejše izvedene stvarne pravice, notarski prodaji zaradi zunajsodne uveljavitve hipoteke ter prepovedanim dogovorom pri hipoteki (predvsem komisornemu dogovoru in pravni operaciji sale and lease back). Čeprav magistrsko delo sodi na področje stvarnega prava, se pri obravnavanju posameznih vprašanj dotika tudi področij izvršilnega, stečajnega in obligacijskega prava. Ali se hipoteka razteza tudi na sončno elektrarno, ki je postavljena na zemljišču? Od koga lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo v primerih, ko glavni dolžnik, ki je pravna oseba, preneha zaradi stečaja? Kaj mora storiti hipotekarni upnik, če je nad dolžnikom začet stečajni postopek? Kakšni so učinki uveljavitve hipoteke na poznejše izvedene stvarne pravice in kakšna je usoda najemnikov ob prodaji nepremičnine, izvedene zaradi uveljavitve hipoteke? Kdaj je s pravno operacijo sale and lease back kršena prepoved komisornega dogovora? Odgovori na ta in številna druga vprašanja so v magistrskem delu podani sistematično, znotraj posameznih poglavij. Posamezna vprašanja magistrsko delo povezuje v ugotovitvi, da je pri nekaterih pravnih pravilih mogoče zaznati določene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo v zasledovanju cilja učinkovite ureditve pravnega instituta hipoteke potrebno ustrezno spremeniti oziroma dopolniti. Predstavljene so nekatere možne rešitve, ki bi pripomogle k temu, da hipoteka svoj ugled ter osrednje mesto med zavarovanji terjatev ohrani tudi v prihodnje.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, ekstenzivnost hipoteke, hipoteka za zavarovanje tujega dolga, hipoteka kot ločitvena pravica, maksimalna hipoteka, utesnitev hipoteke, notarska prodaja, sale and lease back
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 888; Downloads: 280
 Full text (976,70 KB) |
2. Notarske skrbniške storitve : doktorska disertacijaBojan Podgoršek, 2022, doctoral dissertation Abstract: Stranki se izogneta tveganju nasprotne neizpolnitve s pomočjo skrbnika (fiduciarja), ki prevzame in hrani predmet izpolnitve pogodbene stranke ter ga izroči drugemu pogodbeniku, ko tudi ta izpolni svojo obveznost. Skrbnik ima odgovorno nalogo, saj razpolaga s premoženjem pogodbenih strank. Zato je pomembna izbira strokovnjaka, ki mu bo zaupana naloga skrbnika. S skrbniškimi storitvami pri prometu nepremičnin se v praksi ukvarjajo predvsem notarji, odvetniki in nepremičninski posredniki.
Notarska hramba je pravno razmerje med notarjem in strankama osnovnega pravnega posla, ki je praviloma prodajna pogodba. Notarska hramba je urejena z obveznimi zakonskimi pravili o javnih pooblastilih notarjev in s pravili mandatne pogodbe. Medsebojne obveznosti strank osnovnega pravnega posla same po sebi ne vplivajo na notarjeve obveznosti po pogodbi o notarski hrambi, razen če so vključene v pogodbo o notarski hrambi kot njen sestavni del.
Slovenska zakonodaja določa splošne predpostavke notarske dejavnosti. Vendar ne določa posebnih predpostavk, ki jih je treba izpolniti za dopustnost notarske hrambe listin, denarja in vrednostnih papirjev, niti ne določa obveznih sestavin naloga za hrambo. Hramba denarnega dobroimetja in vrednostnih papirjev, ki lahko predstavljajo življenjske prihranke strank, je povezana s tveganji. Zato mora biti natančno zakonsko urejena. Dovoljena mora biti le ob natančno določenih pogojih hrambe. Poleg tega mora biti vnaprej izražen in natančno določen namen hrambe. Zakonsko določene morajo biti tudi predpostavke dopustnosti namena hrambe. Predmet notarske hrambe je v času do izpolnitve pogojev hrambe, nedosegljiv upnikom strank. Zato je institut notarske hrambe izpostavljen tveganju zlorabe pravic zaradi izogibanja upnikom. Po veljavnih zakonskih pravilih je neomejen tudi rok notarske hrambe denarja in vrednostnih papirjev. V zvezi s tem je potreben razmislek o zakonski omejitvi časa, ki ga ima upravičenec na razpolago za izpolnitev pogojev hrambe. Iz teh razlogov je treba slovensko zakonsko ureditev notarske hrambe ustrezno spremeniti.
Keywords: skrbniške storitve, notarske skrbniške storitve, notarska hramba denarja, notarska hramba listin, prodaja nepremičnin, predpostavke notarske hrambe, tveganje neizpolnitve, zakoniti interes za notarsko hrambo
Published in DKUM: 07.06.2022; Views: 1027; Downloads: 233
Full text (2,01 MB) |
3. Pravna analiza finančnih zavarovanj s pregledom sodne prakseValentina Gorjanc, 2018, undergraduate thesis Abstract: Zaradi vse večjega financiranja s pomočjo kreditov narašča tudi potreba po zagotovitvi ustreznega zavarovanja. Pri več milijonskih transakcijah je pomembno, da je zavarovanje likvidno in ga je mogoče hitro realizirati. Kot posledica Akcijskega načrta za finančne storitve je bila sprejeta Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju, ki daje državam članicam pravne okvirje za ureditev področja finančnih zavarovanj. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o finančnih zavarovanjih. Namen ureditve je hiter in neformalističen način realizacije finančnih zavarovanj, s katerim se zagotovi likvidnost finančnih trgov. Pomembno pa je poudariti, da je ureditev Zakona o finančnih zavarovanjih specialnejša od nekaterih splošnih pravil slovenske zakonodaje, predvsem v postopkih insolventnosti. Stranke, ki lahko uporabljajo finančna zavarovanja, morajo izpolnjevati določene pogoje. Gre predvsem za profesionalne subjekte, pri katerih se domneva, da poslujejo z visoko mero strokovnosti in skrbnosti. Prav zaradi tega je mogoče pri Direktivi in posledično pri Zakonu o finančnih zavarovanjih zaznati odmik od kogentnih pravil in drugih formalnosti, saj se predvideva, da za profesionalne subjekte takšna visoka stopnja strogosti ni potrebna. Stranke pogodbe o finančnih zavarovanjih lahko na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu ustanovijo bodisi zastavno pravico, bodisi prenesejo polno pravico na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu na prejemnika finančnega zavarovanja. V primeru nastopa neizpolnitve lahko prejemnik zavarovanja hitro in učinkovito realizira finančno zavarovanje. Slednjega lahko zunajsodno proda, si predmet prisvoji ali poda pobotno izjavo. Namen teh pravil je upniku omogočiti pospešeno poplačilo svoje zavarovane terjatve. V Zakonu o finančnih zavarovanjih sta urejena tudi notarska hipoteka in postopek notarske prodaje, ki prav tako sledita namenom in ciljem Direktive po hitri realizaciji zavarovane terjatve.
Keywords: Finančno zavarovanje, zastavna pravica, fiduciarni prenos, insolvenčni postopki, Direktiva 2002/47/ES, notarska prodaja.
Published in DKUM: 18.12.2018; Views: 1756; Downloads: 125
Full text (975,61 KB) |
4. PRAVNE ZNAČILNOSTI FINANČNIH ZAVAROVANJ TER VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA FINANČNA ZAVAROVANJAJanja Kerec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Finančna zavarovanja so izraz za posebna pravila, ki veljajo za zavarovanje terjatev in so bistvenega pomena za delovanje finančnega sistema. Ureja jih Direktiva 2002/47/ES, v slovensko zakonodajo pa so bila implementirana z ZFZ. Gre za posebno ureditev znanih pravnih instrumentov, ki velja ob splošnih pravilih za zavarovanje terjatev.
Posebna pravila veljajo zgolj za pravna razmerja med določenimi subjekti ter za točno določene predmete zavarovanja. Zanje velja omejena obličnost, visoka stopnja skrbnosti delovanja in posebna pravila v primeru insolventnosti pogodbenih strank.
Namen finančnih zavarovanj je zagotavljanje hitrih in neformalističnih postopkov izvršitve zaradi zagotavljanja finančne stabilnosti in omejevanja učinkov neizpolnitve finančnih obveznosti.
Sprejem ZFZ je v slovensko zakonodajo vnesel določene novosti in sicer omilitev prepovedi komisornega dogovora, pridobitev pravice na finančnem instrumentu ter tudi možnost prisvojitve in uporabe predmeta finančnega zavarovanja.
Banke ter druge finančne institucije, kot subjekti finančnih zavarovanj, imajo izredno pomemben položaj v gospodarskem sistemu Evropske unije, zato imajo tudi privilegiran položaj v insolvenčnih postopkih, kar bo tudi vodilo celotne diplomske naloge, in sicer oris posebnega položaja finančnih zavarovanj v insolvenčnih postopkih.
V diplomski nalogi pa bo zajeta tudi vrsta stvarnega zavarovanja – notarska prodaja, ki je bila vključena v ZFZ leta 2013, ki omogoča zunajsodno prodajo zastavljene nepremičnine.
Keywords: finančno zavarovanje, pogodba o finančnem zavarovanju, insolvenčni postopki, notarska prodaja, Direktiva 2002/47/ES, Direktiva 2009/44/ES, dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, komisorni dogovor
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1805; Downloads: 258
Full text (1,06 MB) |
