| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Sporazumna razveza pri notarju
Ksenija Vrbnjak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zakonska zveza lahko preneha zaradi različnih okoliščin, ki jih v 95. členu našteva Družinski zakonik, to so: smrt enega od zakoncev, razglasitev pogrešanega zakonca za mrtvega, razveljavitev zakonske zveze in razveza zakonske zveze. Družinski zakonik navaja naslednje možne načine razveze zakonske zveze: razveza zakonske zveze na tožbo, sporazumna razveza zakonske zveze in sporazumna razveza zakonske zveze pri notarju. V diplomskem delu je natančneje predstavljen nov način razveze zakonske zveze tj. razveza zakonske zveze pri notarju, ki je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih še ni poznal, jo je pa uvedel Družinski zakonik. Tovrstna razveza zakonske zveze je uvedena z namenom, da bi med zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, postopek razveze zakonske zveze stekel hitreje in enostavneje. Hkrati pa naj bi prispeval tudi k razbremenitvi in hitrejšemu delovanju še tako preobremenjenih sodišč. Vendar vse ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled, saj morajo za tovrstno razvezo zakonske zveze biti izpolnjene določene zahteve, da se lahko zakonca razvežeta pri notarju. Družinski zakonik navaja naslednje zahteve: da zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi bi izvajala starševsko skrb; da se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen. Šele ko se o vsem navedenem sporazumeta, lahko pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze. O uspešnosti tovrstne razveze zakonske zveze zaenkrat še ne moremo govoriti, saj gre za nov institut, ki se bo začel uporabljati šele naslednje leto (april 2019). Razveza zakonske zveze pri notarju je v Španiji v uporabi že od leta 2015. Uvedli so jo z istim namenom kot pri nas, tj. da bi razbremenili tamkajšnja preobremenjena sodišča in zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ali otrok s posebnimi potrebami, poenostavili postopek razveze zakonske zveze. Po podatkih iz leta 2016 se je pri notarju v Španiji razvezalo zgolj 6,3% zakoncev, kar pod vprašanje postavlja učinkovitost, sicer dobrega namena tamkajšnjih in naših zakonodajalcev, z vidika razbremenitve sodišč. V Španiji, enako kot pri nas, ni potreben obstoj razloga za razvezo zakonske zveze. Razvezo zakonske zveze lahko zahteva en od zakoncev ali oba zakonca ali en zakonec s soglasjem drugega. Dodatna zahteva, ki je naše pravo ne pozna, je, da mora od sklenitve zakonske zveze poteči vsaj 3 mesece, razen v zakonsko določenih izjemah. Zakonca v Španiji imata tudi možnost, da se ne razvežeta ter se odločita zgolj za prenehanje življenjske skupnosti.
Keywords: družinsko pravo, zakonska zveza, prenehanje zakonske zveze, razveza zakonske zveze, razveza zakonske zveze pri notarju, notar, razveza zakonske zveze v Španiji
Published: 21.09.2018; Views: 1620; Downloads: 235
.pdf Full text (774,62 KB)

2.
Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakse
Vanessa Maksimovič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakse obravnava način in potek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, pri čemer so izpostavljene predpostavke veljavnega prenosa lastninske pravice, na katere je potrebno biti pri prometu z nepremičninami izredno pozoren. V magistrskem delu sem na kratko opredelila pomen lastninske pravice in pojasnila, kdo ima razpolagalno sposobnost za prenos lastninske pravice, kako je z dobrovernostjo pridobitelja ter kako doseči učinek absolutnosti. Opisala sem postopek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, z opredelitvijo najpogostejših pravnih poslov, ki predstavljajo pravno podlago za njen prenos. Poudarjen je pomen zakonitih predkupnih pravic, ki so določene bodisi z namenom varstva javnega ali zasebnega interesa ter pojasnjene posledice neupoštevanja le-teh. Upoštevaje, da je prenos lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla povezan tudi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, sem v magistrskem delu predstavila tudi davke, s katerimi je promet z nepremičninami obdavčen in opredelila davčne zavezance, primere, ki so oproščeni plačila davka, ter davčne osnove in davčne stopnje. Nenazadnje sta v magistrskem delu opredeljena vloga notarja ter postopek vpisa prenosa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zaradi posebne ureditve sem v magistrskem delu pojasnila posebnosti prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi, nepremičninami na zavarovalnem območju, nepremičninami, ki imajo lastnost kulturne dediščine, ter vodnimi zemljišči. Teoretični del magistrskega dela je sproti podkrepljen s sodno prakso.
Keywords: lastninska pravica, promet z nepremičninami, davki, kmetijska zemljišča, gozdovi, vodna zemljišča, nepremičnine z lastnostjo kulturne dediščine, nepremičnine na zavarovalnem območju, zemljiška knjiga, notar, zakonita predkupna pravica
Published: 12.09.2017; Views: 843; Downloads: 159
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
POLOŽAJ, POMEN IN VLOGA INSTITUTA NEPREMIČNINSKE AGENCIJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI V SLOVENSKEM PRAVNEM PROSTORU
Matej Džordžević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Skozi analiziranje pravnih virov, ki urejajo konstituiranje in delovanje nepremičninskih agencij v slovenskem pravnem prostoru sem ugotovil, da pravni viri, ki urejajo področje konstituiranja in delovanja nepremičninske družbe urejajo to področje na zelo ustrezen način in, da je možno relativno hitro, to je v nekaj tednih, ustanoviti nepremičninsko družbo in jo seveda tudi vpisati v sodni register ter jo narediti sposobno za delovanje na trgu. Hitrost je v veliki meri odvisna predvsem od pripravljenosti samega ustanovitelja in od njegovega sprejemanja odločitev za izpolnitev zakonskih predpostavk, ki so nujne za samo ustanovitev firme in njeno delovanje na trgu. Ugotovil sem tudi, da lahko nepremičninska agencija hitro po vpisu v sodni register postane v celoti sposobna opravljati svojo dejavnost na trgu, ker lahko vse dokumente, ki jih predpisujejo posamezni pravni viri pripravi relativno zelo hitro in jih ni veliko. Seveda je to v veliki meri odvisno od znanja subjektov, ki vodijo to podjetje, največkrat od ustanoviteljev samih. Prav tako sem ugotovil, da se je stanje na področju nepremičninskega posredovanja po sprejemu Zakona o nepremičninskem posredovanju(v nadaljevanju ZNPosr. Ur.l.RS št.42/2003) vsekakor zelo izboljšalo, ker je zakon določil nepremičninskim družbam in nepremičninskim posrednikom pogoje za opravljanje posredovanja, pravila za varno in skrbno poslovanje pri nepremičninskem posredovanju, pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, javne evidence o posredovanju z nepremičninami, strokovne podlage za ocenjevanje tržne vrednosti nepremičnine in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakona(1.člen ZNPosr.). V času, ko je bil sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju sem bil direktor nepremičninske agencije in sem se na trgu srečeval z nepremičninskimi agenti, katerih znanje je bilo zelo pomanjkljivo, tako, da sem na svoje oči videl kako neurejeno je bilo stanje na tem področju pred sprejetjem ZNPosr. Večji del poslov nepremičninskega posredovanja je bil v domeni sive ekonomije. To neurejeno stanje je za uporabnike in nepremičninske družbe pomenilo bistveno večjo nevarnost poslovanja in implementacija (ZNPosr.) pomeni za vse sodelujoče na trgu nepremičnin zelo veliko. Natančna določitev pogojev za delo nepremičninskim agencijam je prinesla na to področje predvsem več reda in dala možnost inšpekcijskim službam, da veliko učinkoviteje izvajajo kontrolo poslovanja. To posledično pomeni, da so potencialni uporabniki storitev nepremičninskih podjetij dobili na drugi strani veliko bolj verodostojne pravne subjekte, na katere se lahko pri opravljanju predmetnih storitev veliko bolj zanesejo. Iz prakse lahko trdim, da ta zakon pomeni za integriteto nepremičninskih posrednikov in agencij zelo veliko. Nepremičninske družbe morajo imeti po (ZNPosr) sklenjena zavarovanja, ki krijejo odgovornost nepremičninske družbe za ravnanja vseh nepremičninskih posrednikov in drugih oseb, ki za nepremičninsko družbo bodisi na podlagi pogodbe o zaposlitvi bodisi na drugi pravni podlagi opravljajo posle v prometu z nepremičninami(3. Točka 6. člena ZNPosr.) , kar daje njihovim strankam zagotovilo, da bodo v primeru storjenih napak pri posredovanju izvedenega pravnega posla s strani nepremičninske agencije dobile za to primerno odškodnino. Osebe, ki opravljajo dejavnost posredovanja morajo pridobiti licenco za opravljanje posredovanja v prometu z nepremičninami, kar pomeni, da gredo posredniki, ki delajo za nepremičninske agencije, skozi nek relativno kvaliteten sistem izobraževanja, sploh pa morajo že na začetku imeti zadostno stopnjo izobrazbe, ker drugače sploh ne morejo pristopiti k opravljanju izpita. Dejansko stanje nepremičnine morajo ugotoviti nepremičninske agencije s posebno skrbnostjo, kar pomeni, da morajo na podlagi skrbnega ogleda preveriti ali ima nepremičnina očitne napake oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na uporabnost oziroma ceno nepremičnine(2. točka 23. člena ZNPosr).
Keywords: nepremičninska družba, nepremičninska agencija, Zakon o nepremičninskem posredovanju, posredovanje v prometu z nepremičninami, dejansko stanje nepremičnine, položaj instituta nepremičninske agencije, notar, odvetnik, fizična oseba, preverjanje dejanskega stanja nepremičnine, cenitev nepremičnine, preverjanje pravnega stanja nepremičnine
Published: 29.05.2017; Views: 991; Downloads: 77
.pdf Full text (1,23 MB)

4.
Izpodbijanje pravnega posla v obliki notarskega zapisa
Jerneja Hernja, 2017, master's thesis

Abstract: Notarski zapis je javna listina, če so zato izpolnjene predpostavke iz Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Kljub temu, da je notarski zapis javna listina, nima učinka pravnomočnosti. Na podlagi izrecnega soglasja dolžnika pridobi posebno naravo, in sicer postane neposredno izvršljiv. Terjatev mora biti določena in zapadla. Kadar je notarski zapis neposredno izvršljiv, ima podoben učinek izvršljivosti kot pravnomočna sodna odločba ali sodna poravnava. Za varstvo dolžnika v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa je poskrbljeno z ugovori zoper sklep o izvršbi na podlagi 55. člena ZIZ (v nadaljevanju ZIZ) in s samostojno tožbo. Poudariti je treba, da ni veljaven ugovor zoper sklep o izvršbi, da je notarski zapis ničen, to je treba dokazati v pravdi. Prav tako je treba razlikovati med tožbo, v kateri se izpobija veljavnost pravnega posla, ki je sklenjen v obliki notarskega zapisa, in ugotovitveno tožbo. Z ugotovitveno tožbo lahko dolžnik izpodbija lastnost javne listine (pristnost, sestavo ali vsebino). Za pravne posle, za katere ZN v 46. in 47. členu ter drugi zakoni predpisujejo kot pogoj za veljavno sklenitev obliko notarskega zapisa, je posledica kršitve obličnosti ničnost. V izjemnih primerih so dopustna odstopanja in izjeme, vendar izpolnitev ničnega notarskega zapisa ne omogoča konvalidacije v veljavno sklenjen pravni posel. Glede na posebno naravo pravnega posla, sestavljenega v obliki notarskega zapisa, in pregledano sodno prakso je razvidno, da se poskusi izpodbijanja pravnih poslov, sklenjnenih v obliki notarskega zapisa, pojavljajo, vendar jih poskušajo v večini primerov izpodbiti na napačen način.
Keywords: notar, notarski zapis, javna listina, ničnost, izpodbojnost, izpodbijanje notarskega zapisa, neposredna izvršljivost notarskega zapisa, avstrijsko pravo
Published: 09.03.2017; Views: 2628; Downloads: 456
.pdf Full text (4,60 MB)

5.
Preventivna funkcija notariata pri prometu z nepremičninami
Simona Toplak Bohinc, 2016, scientific monograph

Abstract: Sodelovanje notarja, kot nosilca javnih pooblastil in nepristrankega svetovalca strank, je pri prometu z nepremičninami nujno in zelo pomembno. Notar je pomembna varovalka, ki s pravnim znanjem in z zakonsko določenimi službenimi dolžnostmi, zlasti z dolžnostjo nepristranskega pravnega svetovanja pri sklepanju nepremičninskih poslov prepreči številne spore in tako skrbi za preventivno urejanje premoženjskopravnih razmerij (preventivna funkcija). Pozitivna zakonodaja, zlasti Zakon o notariatu (v nadaljevanju: ZN), namreč predvideva notarjevo podrobnejše preverjanje in svetovanje prav na nepremičninskem področju, kar prispeva h krepitvi pravne varnosti v pravnem prometu. V praksi so notarji sestavljavci nepremičninskih pogodb, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičninah, bodisi v obliki notarskih zapisov, bodisi v obliki zasebnih listin. Drugo njihovo pomembno področje v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičnini so overitve lastnoročnih podpisov na zemljiškoknjižnem dovolilu na pogodbah o prenosu lastninske pravice. V Sloveniji so le-te v izključni pristojnosti notarjev.
Keywords: notar, promet z nepremičninami, pogodba o prenosu lastninske pravice, overitev podpisa, preventivna funkcija, pravna varnost
Published: 13.01.2017; Views: 776; Downloads: 74
.pdf Full text (1,49 MB)
This document has many files! More...

6.
Svobodni kmet in država med 1750 in 1940
Barbara Leber Vračko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Položaj kmeta se je skozi različna obdobja zgodovine spreminjal. V začetku fevdalizma poznamo predvsem odvisne obdelovalce, ki se šele z načelnim sklepom avstrijskega državnega zbora o zemljiški odvezi osvobodijo fevdalnih razmerij. V fevdalizmu ločimo dva tipa odvisnih obdelovalcev. Tisti, ki so obdelovali pridvorno zemljo in so bili pravno gledano popolnoma nesvobodni ter kmete, ki so s svojo družino prebivali na kmetiji (v času fevdalizma se za tako obliko kmetije razvije pojem hube). Tudi ti so sicer bili spočetka močno odvisni od svojega zemljiškega gospoda, kateremu so tudi dolgovali različne dajatve prav tako pa so za zemljiškega gospoda morali opravljati določena dela na njegovi posesti (tlaka). Bistveno so nato na položaj kmeta vplivale reforme Marije Terezije in Jožefa II., ki so bile potrebne za večje vključevanje kmeta v razvijajoče tržno gospodarstvo. Izmed najpomembnejših naj omenimo robotne patente, ki so določili maksimalno tlako, ter odprava »nejevoljništva«, ki je odpravilo osebno nesvobodo kmeta. Z zemljiško odvezo, sprejeto v času cesarja Ferdinanda, pa se označuje ukinitev podložništva in odprava vrhovnih pravic gospostva nad zemljišči. Z zemljiško odvezo je bilo konec fevdalnega družbenega reda, kmet pa je dobil večje možnosti za razpolaganje z zemljo. Pravno gledano je bil v začetku fevdalizma nosilec oblasti predvsem zemljiški gospod, patrimonializacija pa je razbila izvajanje prava na številne nosilce. Šele v času Habsburžanov se začnejo ponovna prizadevanja v smeri poenotenja oblasti ter uveljavitvi enotne zakonodaje. Slovensko ozemlje je nato predstavljajo območje avstrijskega prava, katero se je tukaj ohranilo tudi v času ustanovitve stare Jugoslavije. Na podlagi listin, ki jih hrani naša družina, pa lahko sklepamo, da je po letu 1850 pomembno vlogo na pravnem področju imel notar, ki je bil pomemben nosilec pravne varnosti. Njegovo sodelovanje je bilo obvezno za sklepanje določenih razmerji, hkrati pa je s svojim podpisom in pečatom jamčil za verodostojnost listin, kar je v pravnem prometu pomenilo dodatno varnost in služilo izogibu morebitnih pravd.
Keywords: fevdalizem, zemljiški gospodje, huba, notar, pravo v času fevdalizma, doba pravnega absolutizma, doba kapitalizma
Published: 18.11.2016; Views: 1419; Downloads: 101
.pdf Full text (802,32 KB)

7.
VLOGA NOTARJA V ZAPUŠČINSKEM POSTOPKU V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Maja Zec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnavala vlogo notarja v zapuščinskem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem. Ugotovila sem, da je v Sloveniji v primerjavi z Hrvaško vloga notarja v zapuščinskem postopku zelo majhna. Zapuščinske zadeve v Sloveniji še vedno ureja sodišče, medtem ko ima notar na Hrvaškem v zapuščinskem postopku veliko več pristojnosti. Opravlja lahko vsa dejanja in izdaja odločbe, ki jih sicer izdaja sodišče, razen če je z zakonom določeno drugače. Kljub temu, da je notariat opredeljen kot javna služba, pa notarji nimajo pomembnejših pooblastil v zapuščinskem postopku. Smiselno bi bilo, da se na notarje prenesejo nesporne zapuščinske zadeve, notarji pa bi na podlagi zakona dobili pooblastilo za vodenje zapuščinskih zadev in izdajanje listin o dedovanju. To bi v naš sistem prineslo veliko pozitivnih posledic. S tem bi se razbremenilo delo sodišč in zmanjšali bi se sodni zaostanki, kar pomeni, da bi zapuščinske zadeve državljani urejali hitreje. Menim, da je vsekakor smiselno da se notarjem podeli več pooblastil, kot je to urejeno v sosednji Avstriji ali Hrvaški, saj so notarji nedvomno dovolj usposobljeni tudi na področju dednega prava.
Keywords: notar, zapuščinski postopek, pooblastila, Slovenija, Hrvaška
Published: 18.11.2016; Views: 877; Downloads: 95
.pdf Full text (685,48 KB)

8.
ANALIZA DOMNEVNO »NEPOŠTENE« POSLOVNE PRAKSE PRI USTANAVLJANJU IN DELOVANJU DRUŽB Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO; PREGLED AKTUALNEGA STANJA IN PRAVNI INSTRUMENTI ZA NJENO ZAJEZITEV
Romana Gajšek, 2016, master's thesis

Abstract: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala (srednja in manjša podjetja). Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d.o.o.-ja pridobivanje dobička. Razlogi so lahko različni, eni so zakoniti in legitimni, drugi ne. Poslovna praksa vedno znova iznajde modele domnevne »nepoštene« prakse. Ti so predstavljeni v nalogi. Analizirajo se pojavi družb brez podjetja, neaktivne družbe – plaščne družbe in družbe na zalogo ter trgovanje z njimi in njihova uporabnost. Najbolj aktualna sta pojava veriženja »podjetij«: ustanavljanje družb na zalogo in prodaja le-teh ter feniksove družbe (prenos podjetij in poslovanja družbe iz »bolne« na »zdravo« družbo ter opuščanje stare družbe z obveznostmi in tako naprej). Pojav feniksove družbe je v slovenskem prostoru že znan iz časov uvedbe prvotnega ZGD-ja, ustanavljanje družb na zalogo ter trgovanje z njimi pa se je razširilo po uvedbi informacijske tehnologije na področju prava družb in vzpostavitvi brezplačnih eVem točk. Da bi učinkoviteje preprečevali škodljivost teh pojavov, obstaja vrsta instrumentov za njihovo zajezitev. Naloga jih na enem mestu poskuša strniti in predstaviti njihove bistvene lastnosti. Posebej se kritično opredeli do instituta izbrisa pravne osebe brez likvidacije ter osebne odgovornosti družbenikov predvsem glede razloga izbrisa nepredložitev letnih poročil v dveh zaporednih letih na AJPES. Naloga je kritična tudi do noveliranih določb ZGD-1I, ki bi naj preprečevale veriženje (časovne omejitve ustanavljanja d.o.o.-jev na tri mesece, ničnost tistih posojil v okviru načela ohranjanja osnovnega kapitala, ki so omejena le na zakonsko predpisan minimalni osnovni kapital …). Ugotavlja se tudi, da obstoji le malo judikatov glede uporabe prikazanih institutov, je pa več izbrisanih družb brez likvidacije. Izpostavlja se pomanjkanje preventivne kontrole sodnega registra v zvezi z registracijo d.o.o.-jev in razumevanje vloge notarja na področju prava družb. Poudarek notarjeve vloge pri d.o.o.-jih je v svetovalni in pojasnilni dolžnosti, posebej glede opozoril v zvezi s prebojem načelne neodgovornosti družbenikov za obveznosti družbe. Glede na to, da je Slovenija prevzela regulativo na področju družb z omejeno odgovornostjo ter sodnega registra iz Nemčije in Avstrije, se je pregledala njihova zakonodaja in sodna praksa. Naloga ugotavlja, da sta se obe državi soočali s podobnimi pojavi. Obe imata na razpolago tudi podoben instrumentarij institutov za zajezitev, kot je pri nas. Vendar pa izkazujeta bogato sodno prakso glede uporabe le-teh. Poznata tudi izbris družb po uradni dolžnosti brez likvidacije, ni pa najti zakonsko predpisane posebne osebne odgovornosti družbenikov. Nobena od držav nima časovne omejitve v zvezi z ustanavljanjem d.o.o.-jev, niti ne posebne zaščite le zakonsko predpisanega minimalnega osnovnega kapitala. Ugotavlja se, da imata obe državi učinkovito razdelano preventivno preprečevanje teh pojavov. Prvi v vrsti je to notar, ključno vlogo kontrole pa izvaja s svojo kreativnostjo predvsem v okviru preizkusa materialnopravnih predpostavk sodni register. Tako se je v registrski praksi razvil pojem razgrnitev družbe na zalogo/plaščne družbe, v Nemčiji tudi gospodarska nova ustanovitev. Zaradi pritiskov konkurenčnih sistemov ustanavljanja in delovanja družb z omejeno odgovornostjo po državah EU in težnjah po liberalizaciji in zniževanju stroškov, sta obe državi ubranili načelo varstva upnikov. Z uvedbo novih podoblik d.o.o.-jev (podjetniška družba in d.o.o. z ustanovitvenim privilegijem) sta hkrati sprejeli stroga pravila o zagotavljanju in ohranjanju (osnovnega) kapitala ter ohranili pristojnost notarja.
Keywords: plaščna družba, družba ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, razgrnitev družbe na zalogo in razgrnitev plaščne družbe, gospodarska nova ustanovitev, notar, sodni register.
Published: 24.10.2016; Views: 1242; Downloads: 143
.pdf Full text (1,45 MB)

9.
DELOVANJE NOTARIATA V MARIBORU PO LETU 1918
Tomaž Čelig, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je zgodovinsko-kronološka predstavitev notariata, s poudarkom na notarjih, ki so ta poklic opravljali v Mariboru med letoma 1918 in 1945. Institut notariata je bil deležen burnih sprememb skozi čas tako pri nas, v Sloveniji (Mariboru), kot tudi drugod po Evropi (sploh v zahodnem delu), kjer je našel svoj domicil in se razvijal kot nepogrešljiv del družbe. Beseda notar predstavlja termin, ki je bil ves čas svojega obstoja »na prepihu«. Da bi jo resnično razumeli, se je potrebno vrniti na začetek, k nastanku pisave in njeni vseobsegajoči sporočilnosti. Miniti je moralo precej časa, da se je pismenost izvila iz primeža privilegiranih slojev. A ko se je to zgodilo, je postala temeljno orodje (preprosti, neuki ljudje so jo razumeli kot nekaj božanskega) za prenašanje sporočilnosti in različnih obvez glede zapisanega. Zgodovina se je tako precej časa srečevala z raznimi pisarji in tabelioni, ki so sicer igrali pomembno vlogo v takratnih družbah, a šele z nastopom notarja, kot ga poznamo v zadnjih nekaj stoletjih, je dobil ta poklic status, ki si ga resnično zasluži. Notarja dojemamo kot osebo, ki jo odlikujeta neodvisnost in nepristranskost. Laična javnost je s pomočjo cenenega političnega apologetstva (tudi danes se mnogi novinarji tematike notariata lotevajo zelo površno) v raznih časopisnih člankih spodnašala nujnost njihovega obstoja in jih zrelativizirala na izraz pisarja, ki z blagoslovom države opravlja svojo storitev za visoko ceno. Da so se notarji znebili te etikete, so potrebovali precej časa. Metodologija, ki sem jo uporabil pri pisanju diplomskega dela, temelji predvsem na proučevanju arhivskega gradiva notarjev (med letoma 1918 in 1945), ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor (dalje PAM), sloni pa na strokovni literaturi in časnikih iz tistega obdobja. Veliko tega gradiva se je skozi zgodovina uničilo in izgubilo, medtem ko je gradivo trenutno aktivnih notarjev (po letu 1995) še vedno arhivirano – ali v zasebnem arhivu notarjev samih ali pri tistih, ki so od upokojenih notarjev na podlagi sklepa izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije prevzeli notarski arhiv v nadaljnjo hrambo. Vpogled v notarske knjige in izvirnike notarskih listin, ki jih hrani PAM (obdobje 1918‒1945), daje številne odgovore, vezane na dinamiko in obsežnost notarskega dela posameznih notarjev. Po letu 1945, ko je revolucionarna oblast ukinila notariat, smo morali čakati dolgih 50 let, da je prišlo do imenovanja novih, prvih notarjev v samostojni Republiki Sloveniji. S tem pa se je začelo novo poglavje notariata tudi v Mariboru.
Keywords: pisar, notar, notarski zapis, neodvisnost, žig, pečat, podpis, pogodbene stranke, jezik, Ivo Šorli, Nemci, Maribor
Published: 07.10.2016; Views: 882; Downloads: 106
.pdf Full text (2,48 MB)

10.
Preventivna funkcija notariata pri prometu z nepremičninami
Simona Toplak Bohinc, 2015, master's thesis

Abstract: Sodelovanje notarja, kot nosilca javnih pooblastil in nepristrankega svetovalca strank, je pri prometu z nepremičninami nujno in zelo pomembno. Notar je pomembna varovalka, ki s pravnim znanjem in z zakonsko določenimi službenimi dolžnostmi, zlasti z dolžnostjo nepristranskega pravnega svetovanja pri sklepanju nepremičninskih poslov prepreči številne spore in tako skrbi za preventivno urejanje premoženjskopravnih razmerij (preventivna funkcija). Pozitivna zakonodaja, zlasti Zakon o notariatu (ZN), namreč predvideva notarjevo podrobnejše preverjanje in svetovanje prav na nepremičninskem področju, kar prispeva h krepitvi pravne varnosti v pravnem prometu. V praksi so notarji sestavljavci nepremičninskih pogodb, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičninah, bodisi v obliki notarskih zapisov, bodisi v obliki zasebnih listin. Drugo njihovo pomembno področje v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičnini so overitve lastnoročnih podpisov na zemljiškoknjižnem dovolilu na pogodbah o prenosu lastninske pravice. V Sloveniji so le-te v izključni pristojnosti notarjev.
Keywords: notar, promet z nepremičninami, pogodba o prenosu lastninske pravice, overitev podpisa, preventivna funkcija, pravna varnost
Published: 25.03.2016; Views: 959; Downloads: 269
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica