1. Osnove matrične analizeTatjana Petek, 2024 Abstract: Uvodoma predstavimo matrični račun, sisteme linearnih enačb in determinanto. Nato spoznamo vektorski prostor kot algebrsko strukturo, predstavitev vektorjev z matričnimi stolpci glede na izbrano bazo, pojem vektorskega podprostora ter pomembne podprostore, povezane z matrikami. Nadalje se na kratko posvetimo linearnim preslikavam in njihovi matrični predstavitvi. Analiza značilnih podprostorov, ki so prirejeni matriki, omogoča obravnavo določenih lastnosti ustreznih linearnih preslikav. Vektorski prostor dodatno opremimo še s skalarnim produktom, kar omogoča vpeljavo pojma ortogonalnosti, ta pa pripelje do učinkovite optimizacijske metode, metode najmanjših kvadratov, ki je v inženirski praksi zelo pogosta in uporabna. Obravnavamo osrednji problem linearne algebre oziroma matrične analize, problem lastnih vrednosti. S tem je povezana diagonalizacija matrike, Jordanova normalna oblika in unitarna podobnost trikotni matriki. Slednja na enostaven način omogoči obravnavo hermitskih in simetričnih matrik, ki imajo v inženirski uporabi posebno mesto. Na koncu nanizamo še nekaj primerov uporabe teorije iz prejšnjih poglavij, ki se nanašajo na spektralne lastnosti matrik. Posebej izpostavimo razcep s singularnimi vrednostmi, ki ima zelo široke možnosti uporabe. Učbenik zaključimo s posplošenimi inverzi matrik.
Keywords: matrika, determinanta, sistem linearnih enačb, vektorski prostor, skalarni produkt, norma, lastni vektor, lastna vrednost, diagonalizacija, Jordanova normalna oblika, razcep s singularnimi vrednostmi, posplošen inverz
Published in DKUM: 21.10.2024; Views: 0; Downloads: 30
 Full text (6,12 MB)
This document has many files! More... |
2. Koncept maksimalne določenosti in koncept supremacije teleološke interpretacije v praksi slovenskih sodišč : magistrsko deloMaja Kokot, 2023, master's thesis Abstract: Prvi odstavek 28. člena Ustave Republike Slovenije določa, da ne sme biti nihče kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Skozi omenjeni člen se v kazenskem pravu zrcali načelo zakonitosti (»nullum crimen sine lege, nulla poena sine lege«), iz katerega izhaja splošno sprejeta zahteva, da mora biti kazensko pravo samo zakonsko pravo, saj dotična pravna panoga najhuje posega v temeljne pravice posameznikov in je zato pomembno, da jo ohranjamo znotraj ustavno začrtanih meja.
Že v drugi polovici osemnajstega stoletja sta Beccaria in Montesquieu opozarjala na samovoljo sodnikov in zakonodaje ter iz tega razloga ravno kot prva oblikovala načelo zakonitosti. Nastanek predmetnega načela, njegova vsebina in poznejši razvoj kažejo, da se skozenj zagotavlja garantna funkcija v kazenskem pravu, saj je njegova poglavitna vsebina zaščita posameznika, ki je v konfliktu z državo, oziroma zagotovitev pravne varnosti le-temu pred samovoljnimi, nezakonitimi in čezmernimi posegi kazenskega represivnega aparata.
V zvezi z zahtevo po zagotavljanju načela zakonitosti v kazenskem pravu je potrebno omeniti problematiko zelo raznolikih razlag kazenskopravnih določb slovenske teorije in sodne prakse, ki so neredko v nasprotju z načelom zakonitosti. Največje težave pri razlagi nastajajo pri zakonskih znakih, ki so pomensko bolj odprti, dvomljivi, nejasni in od sodnika zahtevajo vsebinsko vrednostno zapolnitev. Analiza judikature sicer ne ponuja nikakršne striktne metodologije sodišč pri odločanju, pokaže pa, da je podlaga nezakonitih odločitev sodišč, največkrat argument sistematične metode razlage kazenskopravnih določb ter, po nekakšnem notranjem občutku za pravičnost razlagalca, iskanje takšne razlage posamezne določbe, da bo temeljna dobrina karseda zavarovana. Povedano predstavlja hudo napako in pomanjkljivost našega pravnega sistema, saj so s tem ogrožena številna načela pravne države, na primer: načelo enakosti pred zakonom, načelo delitve oblasti, pravna varnost ipd.
Zaradi težnje po enakem varstvu pravic in poenotenju sodne prakse sta se v teoriji pojavila dva teoretično-filozofska pogleda na načelo zakonitosti - koncept maksimalne določenosti in koncept supremacije teleološke interpretacije, ki ponujata odgovor na vprašanje, koliko svobode ima sodnik pri razlagi zakonskih določb KZ-1 in kako lahko le-te razlaga, da pri tem ne krši načela zakonitosti. Pri določbah splošnega dela KZ-1, ki navajajo splošne institute ter jih podrobneje razvijata kazenskopravna teorija in praksa, se zdi smiselno uporabiti koncept supremacije teleološke interpretacije, pri razlagi določb posebnega dela KZ-1 pa se zdi pravilneje, zaradi načela »lex certa«, ki je tukaj bistveno bolj stogo uveljavljeno, dati prednost konceptu maksimalne določenosti. Magistrsko delo odraža trenutno, kaotično stanje slovenske kazenskopravne teorije in sodne prakse z vidika načela zakonitosti ter pokaže očitno ignoriranje in nezavedanje razlagalcev, da razlaga zakona ne sme nikoli biti korektura zakona.
Keywords: načelo zakonitosti, kazenskopravna norma, določenost zakona, prepoved retroaktivnosti, analogija, teleološka razlaga, jezikovna razlaga, kazensko materialno pravo, zakonski znaki kaznivega dejanja, jasnost zakonskega zapisa
Published in DKUM: 24.04.2023; Views: 711; Downloads: 134
Full text (1,20 MB) |
3. Slavistična prepletanja 12022 Abstract: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 1 zajema sedemnajst prispevkov, vezanih na slovenščino, druge slovanske jezike in medslovanske stike. V prvem sklopu so izpostavljeni jezikovnosistemski, zlasti morfološko-sintaktični poudarki sodobnih slavističnih raziskav. Drugi sklop prinaša jezikovnonormativno problematiko in se pri tem osredinja na pravorečje in pravopis v slovanskih jezikih. Tretji sklop je posvečen frazeološkim raziskavam, pri čemer je posebej izpostavljen zlasti medslovanski vidik, izsledki pa posegajo tudi na področje medkulturnosti. Preplet različnih raziskovalnih polj, metodoloških izhodišč in pristopov temelji na izhodiščnem razmisleku o aktualnih slavističnih vprašanjih, njihovih raziskovalnih potencialih ter izzivih slavistike v 21. stoletju.
Keywords: slovanski jeziki, jezikovni sistem, jezikovna raba, jezikovna norma, frazeologija
Published in DKUM: 26.04.2022; Views: 1166; Downloads: 111
Full text (9,88 MB)
This document has many files! More... |
4. Pregled pristopov in metod določanja časovnih normativov : diplomsko deloLuka Zupanič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Tematika diplomskega dela vsebuje pregled metod določanja časovnih normativov in sicer sistema REFA ter WORK-FACTOR hitri postopek. REFA je združenje za organizacijo dela in razvija metode za operativno zbiranje in upravljanje podatkov. WORK-FACTOR hitri postopek pa je sistem, namenjen za ovrednotenje ročnega dela. Pobližje so predstavljena tudi orodja ponudnikov DELMIA in DRIGUS. DELMIA ima na voljo raznovrstna programska orodja kot so programsko orodje za postavitev digitalne proizvodnje, programsko orodje, katero se ukvarja z upravljanjem proizvodnih operacij, programsko orodje za upravljanje oskrbovalnih verig, programsko orodje za področje robotike, itd. Ponudnik DRIGUS pa ponuja produkt MULTIDATA, ki je namenjen za časovne študije in za dejavnosti vzorčenja časa. Zraven tega pa je na voljo še več programskih orodij kot so MEZA, PLAZET, MULTI, TAKTOS, FORMAS in REGRESSA. Od vseh naštetih sta podrobneje predstavljeni MEZA in PLAZET. MEZA je orodje, s katerim se določajo časovne študije, med tem ko PLAZET služi za določanje planskih časov. Predstavljena je tudi norma, kaj vse je treba upoštevati pri določanju in izračunu ter zakaj jo je smiselno določiti. Analizirani so sestavni elementi norme in pomen določitve časa naročila.
Keywords: Norma, REFA, WORK-FACTOR, DRIGUS, DELMIA.
Published in DKUM: 18.01.2021; Views: 1322; Downloads: 144
Full text (2,92 MB) |
5. Normiranje časa izdelave požarno odpornih streh bivalnih enot ter doseganje norm zaposlenih v podjetju Arcont d.d.Niklas Ozvatič, 2020, diploma project paper Abstract: V projektni nalogi je teoretično in praktično predstavljeno normiranje s postopkom snemanja časa izdelave na primeru obstoječe in nove izvedbe delovnega procesa požarno odpornih streh bivalnih enot v podjetju Arcont d.d. Sledi prikaz kalkulacije stroškovne cene elementov z metodo analize cene ter primerjava stroškovne cene elementov izdelanih po obstoječem in novem delovnem procesu izvedbe strehe. Z analizo cene so prikazani neposredni stroški, z analizo časa pa časi izdelave na obstoječi kot tudi na novi izvedbi strehe po novem delovnem procesu. Ugotovili smo, da so se zmanjšali neposredni stroški in časi izdelave z zamenjavo materialov za izvedbo požarno odporne strehe bivalnih enot. V nalogi je na primeru podjetja Arcont d.d. predstavljeno nagrajevanje delovne uspešnosti zaposlenih, ki se ugotavlja na podlagi doseganja norm. Nagrada za delovno uspešnost predstavlja večjo motivacijo za delo in razvoj timskega duha med zaposlenimi. Za podjetje doseganje norm predstavlja doseganje boljših poslovnih rezultatov.
Keywords: požarna streha, norma, doseganje norm, snemanje časa.
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 887; Downloads: 176
Full text (5,47 MB) |
6. Skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi : diplomsko deloNina Gaberc, 2019, undergraduate thesis Abstract: Predmet diplomskega dela je raziskati, kakšna je skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi. Predvsem nas je zanimalo, kakšen pomen ima govorno izobraževanje za govorce in poslušalce, kako pogosto in kje se govorci izobražujejo. Na začetku smo predstavili pomen radia, zakonodajne in pravne okvire radia in kakšna je razlika med komercialnimi in nacionalnimi radijskimi postajami. Vsak radio ima določen format, shemo in načrt, kar tudi podrobneje predstavimo. Del radia so tudi novinarske zvrsti in žanri. Posebno poglavje je namenjeno slovenskemu jeziku, socialnim in funkcijskim zvrstem jezika. Znotraj tega je poudarek na prikazu govoru in izobraževanju govorcev. Predstavimo tudi različne institucije, ki omogočajo govorno izobraževanje, ter spletne priročnike, ki v digitalni obliki omogočajo hitrejše in lažje iskanje besed ter besednih zvez. V zadnjem sklopu predstavimo Radio Maxi in njegovo delovanje, ter rezultate vprašalnika o izobraževanju. S pomočjo rezultatov vprašalnika lahko radijski voditelji najdejo odgovore, kje se izobraževati in na kakšen način. S ponujenimi jezikovnimi priročniki lahko ponudimo novinarjem, napovedovalcem in drugim govorcem na radiu različne možnosti iskanja ustreznega besedja.
Keywords: izobraževanje govorcev, radijski govor, pravorečni priročniki, knjižna norma, socialne zvrsti
Published in DKUM: 13.11.2019; Views: 1281; Downloads: 171
Full text (1,47 MB) |
7. Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridigCvetka Rezar, 2019, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika.
V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti.
Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme.
V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Keywords: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Published in DKUM: 26.03.2019; Views: 2396; Downloads: 346
Full text (4,43 MB) |
8. Normirana poljaŠpela Čebul, 2018, master's thesis Abstract: Vsaka norma na kolobarju na običajen način porodi metriko. Posledično lahko definiramo pojem poln metrični prostor in preko njega poln kolobar. Dokažemo, da lahko poljuben kolobar K vložimo v poln kolobar K' na tak način, da je K gosti v K'. Izrek Ostrovskega pove, da je vsaka netrivialna norma na polju racionalnih števil Q ekvivalentna bodisi standardni normi, pridobljeni iz absolutne vrednosti, bodisi p-adični normi, kjer je p praštevilo. Ker za ekvivalentne norme na nekem polju dokažemo, da inducirajo enako topologijo na tem polju, potem na polju racionalnih števil obstajata natanko dve različni napolnitvi. Napolnitev polja racionalnih števil glede na standardno normo je polje realnih števil R, glede na p-adično normo pa polje p-adičnih števil Q_p.
Keywords: Kolobar, polje, faktorski kolobar, norma, poln kolobar, napolnitev.
Published in DKUM: 29.05.2018; Views: 1275; Downloads: 74
Full text (511,58 KB) |
9. Skalarni produkt v računalniški grafikiMaja Šalamun, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska seminarska naloga je sestavljena iz petih poglavij. Prvo poglavje je namenjeno ponovitvi osnovnih pojmov o vektorjih. V drugem poglavju je predstavljen skalarni produkt dveh vektorjev , s poudarkom na posplošitvi skalarnega produkta na poljuben vektorski prostor.
Geometrijski interpretaciji skalarnega produkta je v celoti namenjeno tretje poglavje, ki se navezuje na dolžino vektorja (normo), razdaljo, pravokotnost in kot med vektorjema. Sledi poglavje o ortogonalnih in ortonomiranih množicah, kjer je izpostavljen Gram-Schmidtov algoritem kot postopek konstrukcije baze iz ortogonalnih vektorjev, poleg tega je omenjen še ortogonalni komplement. V zadnjem poglavju je predstavljena uporaba skalarnega produkta v računalniški grafiki. Trditve tega poglavja so podkrepljene s slikovnim materialom.
Sklepna ugotovitev kaže na to, da je skalarni produkt matematična operacija, ki je v velikem obsegu vključena v vsa orodja računalniške grafike, kamor sodi tako programska kot strojna oprema, pri čemer velja omeniti, da gre v večini primerov za relativno nezahtevne računske operacije.
Keywords: vektorji, skalarni produkt, norma, ortogonalni vektroji, Gram-Schmidtov algoritem, geometrijski pomen skalarnega produkta, skalarni produkt v računalniški grafiki
Published in DKUM: 10.11.2017; Views: 2411; Downloads: 130
Full text (682,87 KB) |
10. Prefiksoidne zloženke ali besedne zveze med slovarjem, normo in korpusno raboLora Nadelsberger, Nikolina Brkić, Irena Stramljič Breznik, 2016, original scientific article Abstract: Prispevek ugotavlja razkorak med zapisanimi pravili in aktualno rabo v jeziku pri dveh vrstah zloženk: 1. medponskih zloženkah oz. zloženkah, ki nastanejo z medponskim zlaganjem dveh samostalnikov (avtošola), in 2. prefiksoidnih zloženkah oz. zloženkah, pri katerih v prvem delu nastopajo krni (ekoživilo). Prispevek nato na primerih bio, mobi, tehno in turbo kot prvin besednih zvez oz. zloženk preverja priporočila o zapisovanju v pravopisu kot normativnem priročniku in jih sooča z zapisovalno prakso v novejših splošnih slovarjih ter dejansko rabo iz besedilnih korpusov Gigafida in Kres. Podatke o korpusnih zapisovalnih značilnostih primerja s priporočili iz aktualne razprave, ki pri odločitvi o zapisu skupaj oz. narazen daje prednost pomenskemu merilu pred formalnim.
Keywords: besedotvorje, besedne zveze, prefiksoidne zloženke, pisanje skupaj ali narazen, norma, raba
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1017; Downloads: 136
Full text (162,55 KB)
This document has many files! More... |
