1. Učinki uvajanja električnih vozil kot prispevek k nizkoogljični družbi na primeru podjetija Armarium : diplomsko deloŽana Grad, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava učinek oz. prispevek menjave voznega parka manjšega gostinskega podjetja na zniževanje ogljičnega odtisa pri storitvi dostave hrane. Podrobneje preuči zakonodajo na področju prometa oz. trajnostne mobilnosti pri razogljičenju družbe ter prikazuje možne alternative uporabi fosilnih goriv za lažjo dosego le-tega. Preuči načine vpeljave vozil pri predelavi na metan, avto plin, hibridni pogon in elektriko ter njihove posledice na ogljični odtis.
V zadnjem delu diplomskega dela preuči obstoječe stanje ogljičnega odtisa izbranega podjetja Point Bar glede na obstoječi prevozni park dostavnih vozil ter prikaže možnosti izboljšav na tem področju. V zaključku prikaže koristi zamenjave voznega parka z vidika letnih stroškov obratovanja, letnih stroškov vzdrževanja in ogljični odtis novega voznega parka.
Keywords: električna vozila, ogljični odtis, nizkoogljična družba, zmanjševanje ogljičnega odtisa, predelava vozil na brezogljične vire, vozni park na obnovljive vire energije
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 645; Downloads: 108
 Full text (547,46 KB) |
2. Zelene energije in osveščanje o njihBoris Kojc, 2017, master's thesis Abstract: Naša družba je prišla do razpotja in pred nami je težka odločitev o naši prihodnosti. Odločitev zadeva vsakega posameznika in družbo kot celoto. Bomo nadaljevali po poti brezobzirnega izkoriščanja naravnih virov, predvsem uporabe fosilnih goriv kot vira energija ali bomo postali nizkoogljična družba, ki smotrno uporablja naravne vire in načrtuje svojo prihodnost na zelenih virih energije.
Biosfera, katere del je tudi človek, je nastajala milijone in milijone let. Med biotskimi in abiotskimi dejavniki se je skozi zemeljsko zgodovino vzpostavilo ravnovesje, ki ga je začel človek z okoljskim in ogljičnim odtisom krhati. Da se je nekaj spremenilo, nas dnevno po svetu opozarjajo številni vremenski ekstremi. Velike količine izpustov toplogrednih plinov, ki jih je s svojim načinom življenja ustvaril človek, so botrovale dvigu povprečne temperature ozračja. Podnebnih sprememb se več ne da ustaviti, lahko pa se jih upočasni.
Potrebne bodo spremembe, v prvi vrsti radikalno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in uporaba obnovljivih ter okolju prijaznih zelenih virov energije. Ob tem se zastavi vprašanje, kako pristopiti do ljudi in jim na ustrezen način predstaviti ta problem ter možne rešitve. V načrtovanje in izvedbo prehoda v nizkoogljično družbo se bomo morali aktivno vključiti vsi.
Magistrska naloga predstavlja vpogled v energetsko dogajanje male podeželske občine in preverja odnos njenih občanov do problema onesnaževanja zraka s toplogrednimi plini in prašnimi delci ter prehoda na zelene vire energije. Dolgoročno se bomo morali hote ali nehote vsi odreči energetsko potratnemu načinu življenja oziroma postati nizkoogljična družba, da bodo naši potomci imeli možnost preživetja v takšnem novem in močno spremenjenem okolju.
Keywords: Zelene energije, nizkoogljična družba, okoljski in ogljični odtis, obnovljivi viri energije, prašni delci, lesna biomasa, problemski pouk.
Published in DKUM: 01.09.2017; Views: 2059; Downloads: 198
Full text (1,88 MB) |
3. OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOVMarina Krošel, 2012, undergraduate thesis Abstract: Ogljični odtis je v svetu vse bolj razširjen in tudi pri nas že uporabljen izračun, ki ga uporabljajo tako podjetja, organizacije, vladne in javne ustanove. Zaradi vedno večjega zavedanja vseh negativnih posledic, ki jih toplogredni plini puščajo za sabo, pa ogljični odtis pridobiva tudi na pomembnosti. Za izračun le-tega so predpisani standardi, ki se uporabljajo, sekundarne baze podatkov, načini poročanja izračunov in komuniciranja z javnostjo. Zavedati se moramo tudi pomanjkljivosti, ki jih ogljični odtis nosi s sabo, in sicer, da ta izračun upošteva le delček negativnih vplivov emisij na okolje.
V diplomskem delu sem opredelila zahteve nizkoogljične družbe in gospodarstva, opisala vire nastajanja toplogrednih plinov ter njihov vpliv na okolje, opisala metodologijo določevanja ogljičnega odtisa, ugotovila pomen le-tega za podjetja in druge organizacije, primerjala ogljična odtisa dveh bank in ugotovila zakaj prihaja do razlik med njima. S tem sem potrdila hipoteze, da je ogljični odtis odvisen od velikosti finančne institucije, razširjenosti e-poslovanja banke, da je cena okoljskih dajatev, ki jo institucija plačuje odvisna od države, v kateri se nahaja, da bo ogljični odtis v prihodnje vse bolj razširjen, da imajo institucije kot so banke, največji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi mobilnosti, ogrevanja v kurilni sezoni in razsvetljave ter da je možno tudi v bankah zmanjševati ogljični odtis z različnimi ukrepi.
S primerjalno analizo Svetovne banke in Evropske investicijske banke je bila ugotovljena pomembnost točnosti uporabe podatkov pri izračunavanju ogljičnega odtisa, primerjave metod izračunavanja, interpretacije rezultatov in možni načini zmanjševanja toplogrednih plinov.
Keywords: Nizkoogljična družba, ogljični odtis, toplogredni plini, finančne ustanove
Published in DKUM: 16.10.2012; Views: 3013; Downloads: 488
Full text (516,00 KB) |
4. Nizkoogljična družba v SlovenijiSimon Petek, 2012, undergraduate thesis Abstract: Pojem nizkoogljična družba je v Sloveniji med manj znanimi pojmi. Da bomo postali nizkoogljična družba, bo treba še veliko postoriti, na kar nas opozarjajo tudi strokovnjaki. Glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je bilo na globalnih podnebnih pogajanjih povedano že veliko. Ena prvih svetovnih zavez v zvezi s tem je Kjotski protokol, v katerem so se zavzeli za preprečitev nevarnega poseganja v podnebni sistem. Tako so v diplomskem delu predstavljena globalna podnebna pogajanja, predstavljeno pa je tudi, kako bomo prišli do nizkoogljične družbe. Slovenija ima kot majhna država in polnopravna članica Evropske unije odlične priložnosti in možnosti, da postane nizkoogljična družba, saj imamo veliko naravnih bogastev in obnovljivih energetskih virov. Obnovljivi viri energije, ki jih v Sloveniji lahko izkoriščamo, so sonce, veter, biomasa, energija vodotokov in geotermalna energija. Vsi ti viri so v diplomskem delu tudi predstavljeni. Velik problem med drugim predstavljajo odpadki, ki jih je treba ločevati in v največji možni meri tudi reciklirati. V diplomskem delu je predstavljen primer, kako za to skrbijo v občini Ormož. Slovenija je nadpovprečno gozdnata evropska država, zato je treba bolj izkoristiti les, ki nam je na voljo. V pričujočem delu je predstavljeno tudi varovanje okolja v avtomobilski industriji in vedno bolj popularni, vendar še vedno predragi električni avtomobili. V Sloveniji imamo tudi Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij, katerega namen je ustvarjanje novih tehnologij, ki bodo omogočile prehod Slovenije na nizkoogljično družbo. Pomembno vlogo pri prehodu na nizkoogljično družbo pa ima izobraževanje. Vsak posameznik si lahko izračuna svoj ogljični odtis, tako je tudi na podlagi anket izračunan povprečni ogljični odtis posameznika.
Keywords: nizkoogljična družba, podnebna pogajanja, alternativni viri energije, odpadki, gozdovi, ogljični odtis.
Published in DKUM: 11.07.2012; Views: 3545; Downloads: 349
Full text (3,22 MB) |
5. |
