| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Gospodarstva v razmerah dolgoročno nizkih obrestnih mer
Dimitar Novakovski, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V okviru pričujočega diplomskega dela obravnavamo trend upadanja ravni dolgoročnih realnih obrestnih mer v luči potencialnih dejavnikov za nastop omenjenega trenda in posledic le-tega na izbrane segmente gospodarstev. Proučevanja se lotevamo pretežno skozi prizmo realne ekonomske analize, pri čemer predpostavljamo, da so dejavniki, ki prispevajo k trendnemu upadanju realnih dolgoročnih obrestnih mer, v prvi vrsti realne narave in torej odražajo premike v strukturnih ekonomskih parametrih. Na podlagi obravnave nabora dejavnikov in njihovih karakteristik ugotavljamo, da je dejavnikov, ki so signifikantno prispevali k proučevanemu trendu več, njihove relativne prispevke pa je empirično težko določiti, kar je v prvi vrsti razvidno iz pomanjkanja soglasja v akademskih krogih v zvezi s tem vprašanjem. Pomanjkanje konsenza zaznamuje tudi razprave o pričakovani smeri gibanja realnih dolgoročnih obrestnih mer v prihodnje. Po našem mnenju to odraža kompleksnost tematike v smislu obstoja velikega števila pojasnjevalnih dejavnikov z relevantnostjo, ki se skozi čas spreminja.
Keywords: Nizke dolgoročne obrestne mere, sekularna stagnacija, ničelna spodnja meja.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 925; Downloads: 92
.pdf Full text (2,30 MB)

2.
VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Mojca Zadravec, 2010, final seminar paper

Abstract: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize.
Keywords: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija
Published in DKUM: 30.11.2010; Views: 3898; Downloads: 0

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica