| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zeleni energetski prehod in trgi kovin
Ana Ulbin, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Če želimo minimizirati škodo iz podnebnih sprememb, je ključno, da dvig globalne temperature omejimo pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Glavni krivec antropogenega segrevanja ozračja je energetski sektor, zaradi česar igra prehod k nizkoogljičnim virom pridobivanja energije osrednjo vlogo v zeleni tranziciji. Solarne in vetrne elektrarne, električna vozila, baterije in električna omrežja temeljijo na izrazito mineralno intenzivnih tehnologijah, kar pomeni, da bo uspešen zeleni energetski prehod zahteval ogromno povečanje povpraševanja po nekaterih kovinah, kot so baker, litij, nikelj in kobalt. Problematika pri tem je, da so trgi kovin nepopolni. Nahajališča rud so pogosto koncentrirana v slabo upravljanih državah, časi do vzpostavitve nove proizvodnje so dolgi, koncentracija proizvodnje pa je tako po državah kot po podjetjih velika tudi v fazah prečiščevanja kovin. Posledični morebitni deficiti na trgih kovin bi lahko zakasnili zeleni prehod, hkrati pa povzročili geopolitične pretrese. Države, ki ne bodo uspele zagotoviti dovoljšne oskrbe s kritičnimi minerali, dovoljšnega obsega domačih predelovalnih zmogljivosti in zadostne proizvodnje zelenih tehnologij, bi lahko postale nekonkurenčne. Tveganja za Evropsko unijo so velika. Res je, da bi uspešen zeleni energetski prehod lahko zmanjšal njeno izpostavljenost uvozu ruskih energentov, vendar je hkrati Evropska unija močno odvisna od uvoza kovin, ki so potrebne za zeleni prehod. Pri tem obstaja nevarnost, da bi se Evropska unija v prihodnosti pretirano izpostavila svoji strateški tekmici Kitajski, ki večinoma dominira v vseh fazah verig vrednosti zelenih tehnologij.
Keywords: zeleni energetski prehod, baker, nikelj, litij, kobalt, Evropska unija
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 33; Downloads: 9
.pdf Full text (2,37 MB)

2.
Odstranjevanje težkih kovin iz odpadne vode z uporabo glinenega adsorbenta : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Blaž Vidovič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Planet Zemlja se v 20. in 21. stoletju spopada z najbolj onesnaženim obdobjem človeškega obstoja. Velik problem onesnaževanja med drugim predstavljajo tudi težke kovine, ki se v ionski obliki pojavljajo v pitni vodi. V diplomski nalogi smo kot cenovno dostopen adsorbent uporabili glino, ki se je do neke mere izkazala za potencialen adsorbent težkih kovin kot so baker, nikelj in krom. Glini smo najprej določili velikost delcev in zeta potencial. V modelnih raztopinah smo raziskovali adsorpcijo posamičnih kovinskih ionov in kovin v vzorcih odpadne vode. V modelnih raztopinah smo uporabljali sledeče koncentracije:  (Cu2+) =  (Ni2+ ) = 50 mg/l in  (Cr6+) = 20 mg/l. Masno koncentracijo kovinskih ionov v odpadni vodi smo določili s spektroskopsko tehniko, kjer smo uporabili kivetne teste. Pri vseh adsorpcijah smo uporabili 50 ml modelne raztopine oziroma vzorca odpadne vode. Preučevali smo, ali masa gline vpliva na adsorpcijo in če medsebojna interakcija kovinskih ionov vpliva na delež adsorbiranih ionov. Poskuse smo naredili na 0,5 g, 1 g, 5 g, 7 g in 10 g gline in preostalo vsebnost kovinskih ionov merili po 30, 60, 120, 180 in 1440 minutah. Meritve so pokazale, da je povprečna velikost delcev gline 1285 nm, povprečen zeta potencial pa znaša -22,2 mV. Ugotovili smo, da je adsorpcija kovinskih ionov največja, ko je masa adsorbenta 10 g, najnižja pa, ko je masa adsorbenta 0,5 g. Najboljše se je adsorbiral Cu2+, kjer je bila uspešnost odstranjenosti iona pri 10 g gline kar 99,4 %. Sledita mu Ni2+ z 58 % in Cr6+ z 45 % adsorpcijo. Pri medsebojnem vplivu ionov pa je adsorpcija vseh ionov bila nižja kot sicer. Cu2+ z 81,25 %, Ni2+ z 47 % in Cr6+ z 29,4 % adsorpcijo. Medsebojni vpliv posameznih ionov smo preverjali na 10 g gline. Izkazalo se je tudi, da ko smo večali maso adsorbenta, je kapaciteta adsorpcije padala. Tukaj smo prišli do spoznanja, da je razmerje med maso adsorbenta in maso adsorbata zelo pomembno, saj vpliva na Freundlich-ove in Langmuir-jeve parametre.
Keywords: adsorpcija, glina, baker, nikelj, krom, spektrofotometrija
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 481; Downloads: 107
.pdf Full text (2,78 MB)

3.
Sinteza in karakterizacija nikljevih koordinacijskih spojin z izbranimi tiopiridinskimi ligandi
Katja Breznik, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih koordinacijskih spojin z nikljem. Pri tem je bil uporabljen nikljev acetat tetrahidrat in različni tiopiridinski ligandi. Opravljenih je bilo 36 sintez. Sinteze so bile v največji meri izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, v določenih primerih pa z refluktiranjem in solvotermalno pri povišani temperaturi in tlaku. Kot topili sta bila v večini primerov uporabljena metanol in N,N-dimetilformamid. Pogosto smo uporabili tudi ustrezno kombinacijo topil. Dobljeni sintezni produkti so bili karakterizirani z infrardečo spektroskopijo, rentgensko analizo na monokristalu in rentgensko praškovno difrakcijo. Dodatne informacije o strukturi in lastnostih spojin smo pridobili z magnetnimi meritvami in s termogravimetrično analizo. V okviru magistrskega dela je bila uspešno sintetizirana do sedaj še neznana koordinacijska spojina s kemijsko formulo: [Ni(O2CCH3)2(C7H6N2S)2]. Gre za enojedrno koordinacijsko spojino z nikljem, na katerega sta vezana dva enovezna liganda, molekuli 2-aminobenzotiazola in dva kelatno vezana acetatna liganda. Sinteza je bila izvedena z mešanjem pri sobni temperaturi, na zraku. Kot topilo je bil uporabljen metanol.
Keywords: koordinacijska spojina, nikelj, tiopiridinski ligandi, 2-aminobenzotiazol, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, termogravimetrična analiza, monokristalna analiza, rentgenska praškovna difrakcija, magnetizem
Published in DKUM: 13.06.2017; Views: 1488; Downloads: 217
.pdf Full text (4,39 MB)

4.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA KOORDINACIJSKIH SPOJIN PREHODNIH KOVIN (Co,Ni,Cu) Z MELAMINOM
Tina Rajh, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati koordinacijske spojine iz bakra, kobalta in niklja ter melamina, z uporabo različnih topil. V eksperimentalnem delu smo izvedli 15 sintez koordinacijskih spojin. Sintetizirali smo bakrove komplekse iz bakrovega(II) acetata in bakrovega klorida, nikljeve komplekse iz nikljevega(II) acetata in kobaltove komplekse iz kobaltovega(II) acetata z ligandom melaminom. Uporabljali smo različna topila in sicer: metanol, etanol, vodo in dimetilformamid. Sinteze smo izvajali pod refluksom 3 ure, eno smo izvajali z podaljšanim reakcijskim časom in sicer 6 ur. Na koncu smo nastale produkte še analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo ter tako ugotavljali uspešnost izvedenih sintez. Iz rezultatov smo ugotovili, da s podaljšanim časom ne vplivamo na potek reakcij oziroma na sintezo. Prav tako smo ugotovili, da pri uporabi vode kot topila ne dobimo željenih rezultatov.
Keywords: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza
Published in DKUM: 08.09.2016; Views: 1612; Downloads: 144
.pdf Full text (2,92 MB)

5.
Sinteza bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin z izoniazidom
Sabina Hrastar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin. Za sintezo smo uporabili bakrov acetat monohidrat, kobaltov acetat tetrahidrat in nikljev acetata tetrahidrat ter ligand izoniazid. Izvedli smo sedemdeset sinteznih reakcij, pri čemer smo spreminjali različne parametre: čas sinteze, temperaturo, topilo (destilirana voda, metanol, etanol, aceton, acetonitril, tetrahidrofuran, diklorometan, N,N-dimetilformamid) in postopek sinteze (sobna temperatura, sinteza na refluksu in solvotermalna sinteza). Topilo smo izbrali glede na predhodno opravljen preizkus topnosti reagentov v posameznem topilu. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Rezultati analiz so pokazali na nastanek štirih različni bakrovih, treh različnih kobaltovih in treh različnih nikljevih produktov. Za rentgensko strukturno analizo na monokristalu sta bila primerna bakrov in kobaltov produkt. Gre za kompleksa [Cu(INA)2(H2O)4] in [Co(INA)2(H2O)4], ki sta že znana.
Keywords: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, izoniazid, rentgenska praškovna difrakcija (p-XRD), temogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Published in DKUM: 12.05.2016; Views: 1543; Downloads: 161
.pdf Full text (2,23 MB)

6.
SINTEZE KOORDINACIJSKIH SPOJIN Co, Cu, Ni IN NEKATERIH LANTANOIDOV Z MEŠANIMI N-DONORSKIMI LIGANDI: AMINOPIRIDINI IN PIKOLINSKO KISLINO
Sabina Verbuč, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je sinteza novih koordinacijskih spojin, ki imajo na centralni atom hkrati vezana dva različna liganda. V sklopu eksperimentalnega dela smo izvedli 54 sinteznih reakcij. V osnovi smo za centralne atome uporabili baker, kobalt in nikelj. Dodajali smo jih v obliki acetatov. V določenih primerih pa smo poskušali tudi z nekaterimi lantanoidi: neodimom (Nd), evropijem (Eu), disprozijem (Dy) in terbijem (Tb). Nd, Dy in Tb smo dodajali v obliki nitratov, Eu pa smo dodali v obliki klorida. Ker ti elementi veljajo za dražje, smo jih uporabili le v primerih, ko smo v predhodnih sinteznih reakcijah z bakrom, kobaltom in nikljem dobili pozitivne rezultate. Poskušali smo z različno kombinacijo N-donorskih mešanih ligandov. Uporabili smo naslednje: 2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinsko kislino, dipikolinsko kislino, nikotinsko kislino, dinikotinsko kislino, izonikotinsko kislino in 2-aminobenzotiazol. Kot topilo smo uporabili destilirano vodo in etanol. Produkte reakcij smo identificirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Za vzorce, ki so po predhodnih analizah kazali nastanek novih koordinacijskih spojin, smo opravili še rentgensko strukturno analizo na monokristalu.
Keywords: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, lantanoidi, N-donorski ligandi (2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinska kislina, dipikolinska kislina, nikotinska kislina, dinikotinska kislina, izonikotinska kislina, 2-aminobenzotiazol), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA)
Published in DKUM: 29.02.2016; Views: 1407; Downloads: 185
.pdf Full text (2,83 MB)

7.
PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE LETALA BOMBARDIER CRJ 900 NEXTGEN
Leonid Glavnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je v prvem delu predstavljena celotna slika elektroenergetskega sistema letala Bombardier CRJ 900 NEXTGEN. V drugem delu so predstavljeni koraki servisiranja in vzdrževanja nikelj-kadmijeve baterije. Na podlagi vzdrževanja in obratovanja baterije v realnem okolju so predstavljene napake, vzroki za nastanek napak in odprava napak. Nekatere slabosti in rešitve so plod proizvajalca baterije, nekatere pa sem med vzdrževanjem ugotovil in predstavil sam.
Keywords: električni sistem letala, nikelj-kadmijeva baterija, svinčena baterija, litij-ionska baterija, vzdrževanje baterije
Published in DKUM: 06.08.2014; Views: 1610; Downloads: 147
.pdf Full text (2,00 MB)

8.
Sinteza Cu, Ni in Co koordinacijskih spojin z derivati piridina
Tina Steineker, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sinteza novih koordinacijskih spojin bakra, niklja in kobalta z ligandom N-oksidom pikolinske kisline in spojin, kjer bi dosegli hkratno vezavo tega in pikolinske kisline na isti centralni atom. Enak cilj smo poskušali doseči z uporabo hkratne kombinacije ligandov pikolinske in dipikolinske kisline. V sklopu diplomskega dela sem tako izvedla štiriintrideset sinteznih reakcij koordinacijskih spojin, pri čemer sem za centralni atom uporabila baker v obliki acetata hidrata, nikelj in kobalt pa v obliki acetata tetrahidrata. Pri tem sem kot ligande uporabila tri izmed derivatov piridina, in sicer pikolinsko kislino, N-oksid pikolinske kisline in dipikolinsko kislino, vse v trdnem agregatnem stanju. Kot topila sem uporabila vodo, mešanico te z acetonom, N,N-dimetilformamid, mešanico acetonitrila in metanola ter acetona in tetrahidrofurana. Delo je temeljilo predvsem na odkrivanju še nesintetiziranih bakrovih, nikljevih in kobaltovih kompleksnih spojin, kjer smo med drugim poskušali doseči optimalne rezultate z uporabo različnih množinskih razmerij reaktantov in kombinacijo diferentnih vrst topil v različnih volumskih razmerjih, potrebnih za sintezo. V sklopu raziskave smo poskušali sintetizirati tudi tri kompleksne spojine, kjer smo za centralni atom uporabili cink v obliki acetata dihidrata in dva izmed lantanoidnih elementov: terbij v obliki nitrata pentahidrata in evropij v obliki klorida heksahidrata. Produkte sinteznih reakcij smo nato karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Za vzorce, ki so po opravljenih analiznih metodah kazali na nastanek novih koordinacijskih spojin, je bila opravljena še rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Keywords: koordinacijske spojine, baker, nikelj, kobalt, derivati piridina (pikolinska kislina, N-oksid pikolinske kisline, dipikolinska kislina), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA)
Published in DKUM: 07.05.2014; Views: 2184; Downloads: 327
.pdf Full text (3,58 MB)

9.
DOLOČANJE VSEBNOSTI CINKA IN NIKLJA V GALVANSKI KOPELI Z RENTGENSKO SPEKTROSKOPIJO
Natalija Ječnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je uvedba kontrolne metode, s katero lahko ovrednotimo rezultate meritev koncentracije cinka in niklja v galvanski kopeli in ugotovimo sposobnost merilne opreme, ki se uporablja v tem procesu. Na podlagi realnih podatkov, izmerjenih v procesu galvanizacije s pomočjo detektorja energije rentgenskih žarkov, sem z uporabo kontrolnih kart preverila zanesljivost delovanja naprave, ki v svoji funkciji posledično uravnava koncentracije v predhodno določenih mejah. Z uvedbo kontrolne karte se je povečala stopnja preverljivosti procesa galvanskega nanosa. Postavljene kontrolne meje (zgornja in spodnja opozorilna meja ter zgornja in spodnja akcijska meja) zagotavljajo kontinuirano zasledovanje koncentracij kovin v elektrolitu. Tak način dela omogoča zanesljivost procesa v katerem je vključen mehanizem permanentnega spremljanja koncentracij kovin v vnaprej določenih mejah. Rezultati, pridobljeni s pomočjo uvedbe X-kontrolnih kart za izmerjene vrednosti cinka in niklja v galvanski kopeli, ki jih uravnava detektor energije rentgenskih žarkov, dokazujejo pravilnost delovanja naprave, z metodo samo pa se poveča zanesljivost in preverljivost procesa vzdrževanja koncentracije galvanske kopeli. Obravnavana tematika predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje delo na področju uporabe kontrolnih kart in njihove širše uporabe v nadzoru procesa.
Keywords: zlitina cink-nikelj, galvanska kopel, rentgenska fluorescenčna analiza, X- kontrolna karta
Published in DKUM: 06.11.2013; Views: 2055; Downloads: 157
URL Link to full text

10.
SINTEZA BAKROVIH, NIKLJEVIH IN KOBALTOVIH KOORDINACIJSKIH SPOJIN Z NIKOTINSKO, IZONIKOTINSKO IN PIKOLINSKO KISLINO
Leja Goljat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Koordinacijske spojine so dandanes pogosto sintetizirane in imajo širok spekter uporabnosti. Namen raziskave je bil sintetizirati nove in že znane koordinacijske spojine z bakrom, kobaltom in nikljem. V sklopu diplomskega dela smo izvedli 27 reakcij sinteze koordinacijskih spojin z bakrom, kobaltom in nikljem ter ligandi nikotinsko, izonikotinsko in pikolinsko kislino. Kot topila smo uporabili vodo, N,N-dimetilformamid in mešanico metanola in acetonitrila. Produkte sintez smo nato analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo.
Keywords: koordinacijske spojine, kobalt, baker, nikelj, nikotinska kislina, izonikotinska kislina, pikolinska kislina, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza (TGA)
Published in DKUM: 26.09.2013; Views: 2161; Downloads: 202
.pdf Full text (7,87 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica