| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NEVARNOST SEKULARNE STAGNACIJE V RAZVITIH DRŽAVAH
Daniel Potrč, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Po finančni krizi leta 2008 so številni ekonomisti verjeli, da si bo gospodarstvo hitro opomoglo. Toda to se ni zgodilo. V zadnjih osmih letih gospodarske napovedi zaostajajo tudi za tistimi najbolj pesimističnimi zgodnjimi pričakovanji. Te nevsakdanje razmere so številne ekonomiste spodbudile, da so ponovno začeli razmišljati o konceptu sekularne stagnacije. Teorija sekularne stagnacije je zaživela z Alvinom Hansenom v tridesetih letih minulega stoletja. Teorija opisuje razmere dolgoročne nizke gospodarske rasti in govori o tem, da v določenih okoliščinah nizke obrestne mere niso dovolj, da bi spodbudile povpraševanje. V tem diplomskem delu predstavljamo teorijo sekularne stagnacije in vzroke tega fenomena. Predstavljamo tudi nekatere novejše interpretacije te teorije. V empiričnem delu našega primerjamo teoretične ugotovitve s statističnimi podatki, da bi ugotovili, če obstaja dokaz o sekularni stagnaciji v sodobnih razvitih gospodarstvih. Diplomsko delo zaključujemo s študijo primera Japonske in njenega več kot dve desetletji dolgega boja proti stagnaciji.
Keywords: sekularna stagnacija, gospodarska rast, ničelna spodnja meja, agregatno povpraševanje, agregatna ponudba, Alvin Hansen, Lawrence Summers
Published: 23.03.2017; Views: 748; Downloads: 84
.pdf Full text (4,21 MB)

2.
Učinkovitost izvajanja denarne politike v okolju »ničelne spodnje meje« obrestnih mer centralne banke
Mateja Pavlič, 2016, master's thesis

Abstract: Svetovne centralne banke so po finančni krizi v 2007 znižale ključne obrestne mere, ki so do leta 2015 dosegle ravni blizu nič. Nominalna obrestna mera je omejena z ničelno spodnjo mejo, pri kateri je nadaljnje ukrepanje centralne banke z zniževanjem obrestne mere omejeno. Centralna banka ima sicer še vedno na voljo druge ukrepe ekspanzivne denarne politike, s katerimi lahko spodbudi rast gospodarstva in inflacije ob njuni odsotnosti, vendar mora biti za uspešnost teh ukrepov zagotovljena odzivnost obrestnih mer na tovrstne ukrepe. Potencialno odzivnost obrestnih mer oziroma tržnih donosnosti državnih obveznic Nemčije, Italije in Španije na objave makroekonomskih podatkov smo merili s pomočjo regresijske enačbe, s čimer smo želeli prikazati potencial za uspešnost ekspanzivne denarne politike v Evrosistemu, kljub znižanju ključne obrestne mere Evropske centralne banke blizu ničelne spodnje meje po letu 2012. Ugotovili smo, da je odzivnost tržnih donosnosti Nemčije v obdobju ničelne spodnje meje obrestne mere zmanjšana, medtem ko so tržne donosnosti Italije in Španije, kakor tudi nemške tržne donosnosti na daljšem delu krivulje, kljub ničelni spodnji meji obrestne mere še vedno odzivne na objave gospodarskih podatkov.
Keywords: denarna politika, ničelna spodnja meja, obrestnih mer, ključna obrestna mera, tržne donosnosti državnih obveznic, Nemčija, Italija, Španija
Published: 05.07.2016; Views: 886; Downloads: 96
.pdf Full text (1,47 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica