1. Zavarovanje hišnih ljubljenčkov v SlovenijiAnamarija Veselič, 2024, master's thesis Abstract: Dnevno smo izpostavljeni tveganjem, ki nam povzročajo finančne izgube. Stroški zdravstvene oskrbe naraščajo povsod – ne le pri ljudeh, ampak tudi pri živalih. Tako obstaja tudi zavarovanje hišnih ljubljenčkov, ki pomaga zmanjšati finančno tveganje zaradi nepričakovanih stroškov zdravljenja. Številne zavarovalnice v ta namen ponujajo zavarovanje za hišne ljubljenčke, predvsem za pse in mačke. Zavarovanje hišnih ljubljenčkov je na Slovenskem prisotno že nekaj časa, ozaveščenost o njem pa je majhna. Lastniki hišnih ljubljenčkov se ne zavedajo, da lahko sklenejo zavarovanje, s katerim se bodo zaščitili pred nepredvidenimi stroški, ki lahko nastanejo zaradi nepredvidljivih poškodb in bolezni.
Zavarovanje hišnih ljubljenčkov je lahko pomembna naložba za lastnike, ki želijo zaščititi svoje hišne ljubljenčke pred nepričakovanimi zdravstvenimi stroški. Obstajajo različne vrste zavarovanj hišnih ljubljenčkov, ki ponujajo različne ravni kritja: od kritja samo za primer nesreče do celovitega kritja bolezni hišnih ljubljenčkov. Zavarovanje hišnih ljubljenčkov prinaša številne prednosti strankam in veterinarjem, kot sta na primer možnost izvajanja nujno potrebnih medicinskih posegov brez finančnih omejitev in preprečevanje potencialnih evtanazij zaradi nezmožnosti izvajanja posegov. Različne zavarovalnice ponujajo različne pakete in dodatne storitve, prav tako se med njimi razlikuje tudi politika soudeležbe in višina odbitne franšize. Med seboj smo primerjali ponudbo zavarovalnic Sava, Triglav, Generali in Vzajemna. Magistrsko delo se osredotoča na problematiko in priložnosti zavarovanja hišnih ljubljenčkov v Sloveniji. Namen raziskave je bil analizirati trenutno stanje trga zavarovanja hišnih ljubljenčkov ter ugotoviti potrebe in želje lastnikov.
V magistrskem delu je predstavljena teoretična podlaga, ki vključuje pregled osnovnih pojmov in konceptov zavarovanja, razvoj zavarovalništva na splošno ter posebnosti zavarovanja hišnih ljubljenčkov. Prav tako je podana primerjava zavarovalnih produktov v Sloveniji, kar omogoča boljše razumevanje tega zavarovalnega trga.
Empirična raziskava je bila izvedena med lastniki hišnih ljubljenčkov v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Analiza rezultatov ankete je razkrila, da je zavarovanje hišnih ljubljenčkov v Sloveniji še vedno relativno nepoznano in neizkoriščeno. Večina anketirancev se strinja, da bi bilo zavarovanje koristno, vendar opozarjajo na velike stroške in pomanjkanje informacij kot glavne ovire pri sklenitvi zavarovanja.
Keywords: Zavarovanje, hišni ljubljenčki, slovenski zavarovalni trg, premoženjska zavarovanja, nezgoda.
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (911,97 KB) |
2. Varnost in zdravje pri delu v podjetju Rexel SlovenijaValentina Jošt, 2023, undergraduate thesis Abstract: Področje varnosti in zdravja pri delu je eno najpomembnejši v vsaki organizaciji, saj visoki standardi na tem področju delodajalcem prinašajo konkurenčno prednost. Podjetja se morajo zavedati, da so zdravi in varni zaposleni nepomembnejši za uspešno dedovanje podjetja. Premalo delodajalcev se zaveda kako pomembno je to področje in se mu premalo posveča, ter izvajajo samo aktivnosti, ki so določene z zakonom o varnosti in zdravju pri delu.
Podjetja morajo izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti svojih zaposlenih, ter dodatne ukrepe na področju promocije zdravja, ker delavcem predstavijo pomembnost zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti.
Predmet obravnave je varnost in zdravje pri delu v podjetju Rexel, d.o.o. Podjetje Rexel, d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z prodajo elektrotehničnega materiala, ki na slovenskem trgu posluje že več kot 70 let.
Tako kot v vsakem delovnem okolju se tudi v podjetju Rexel, d.o.o. pojavljajo številna tveganja in nevarnosti, ki so v nalogi podrobno opisana. V podjetju izvajajo ukrepe na področju varnosti in zdravja pri delu, ki so v skladu z predpisi, ter nekaj dodatnih, ki podrobno predstavljeni v drugem delu diplomskega dela.
V zaključnem delu diplomskega dela pa so podani predlogi za izboljšanje trenutnih ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu, celovitosti model promocije zdravja ter dodatni preventivni ukrepi za obvladovanje tveganj.
Keywords: varnost, zdravje, tveganje, nezgoda, ukrep
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 451; Downloads: 57
Full text (1,02 MB) |
3. Ustreznost izbranih zavarovalnih kritij pri osebnih zavarovanjih v SlovenijiSara Kralj Hriberšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Osebna zavarovanja so še kako pomembna in to se ljudje, po svojih izkušnjah iz terena, premalo zavedajo. Namen le teh je, da ob nastanku nepredvidenega dogodka kot je smrt, nezgoda, hujša bolezen, težje poškodbe in podobno, nudijo zavarovancu ustrezno finančno pomoč s katero si lahko priskrbi morebitna dodatna zdravljenja oziroma z njimi kakor koli pomaga k ohranjanju enakega življenjskega standarda kot pred škodnim dogodkom.
V prvem delu diplomskega dela bom opisala nekaj pojmov zavarovalništva, kot uvod prdstavila zavarovalništvo kot tako. Nato si bomo pogledali primer izpolnjevanja obrazcov ob primeru dogodka smrti, kako pride do izplačil iz zavarovalnih polic. Na koncnu pa bom analizirala podatke iz ankete, v kateri bom skušala izvedeti kako ljudje gledajo na zavarovanja in ali se zavedajo kakšni stroški nastanejo ob določenih nepredvidljivih dogodkih v življenju.
Keywords: Zavarovanje, osebna zavarovanja, zavarovalni zastopnik, kritja, nezgoda, ustreznost, polica
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 398; Downloads: 17
Full text (1,29 MB) |
4. Jedrske nezgode in vplivi na okolje - primerjava med Černobilom in Fukušimo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNicola Pavlovič, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sta predstavljeni veliki jedrski nezgodi, ki sta se zgodili v Rusiji 1986 in na Japonskem 2011. Povzročili sta veliko onesnaženje okolja na severni polobli z radioaktivnimi snovmi. V delu je predstavljeno delovanje konkretnega obrata za proizvodnjo električne energije, podrobno je opisan potek nezgode v obeh mestih in postopki ukrepanja pristojnih služb. Nezgodi sta v nekaterih elementih podobni; v obeh primerih je jedrski reaktor deloval na osnovi cepitve uranovih atomov. Ko je prišlo je do eksplozije plinske zmesi vodika in kisika, so se nenadzorovano sprostile velike količine nevarnih radionuklidov, zaradi česar je prišlo do obsežnega onesnaženja območja okoli jedrske elektrarne. Pristojne oblasti so vsled tega odredile evakuacijo ter radiološki in meteorološki monitoring. Obe nezgodi sta med seboj primerjani glede na vzrok, odziv pristojnih služb, obseg posledic, število poškodovanih in smrtnih žrtev ter potek sanacije in izvajanje nadzora. V obeh primerih je prišlo do dogodka, ki je bil po oceni tveganja označen kot tak, do katerega bi zelo malo verjetno prišlo, če pa že, bi imel zelo velike posledice. Obravnavani nezgodi sta opredeljeni po najvišji, tj. 7. stopnji po mednarodnih merilih. Nezgodi sta nastali zaradi različnih vzrokov in povzročili različne posledice tako v okolju in kot pri ljudeh. Nezgoda v Jedrski elektrarni Černobil je povzročila 10-krat večje onesnaženje kot nezgoda v Jedrski elektrarni Fukušima. Za posledicami jedrske nezgode je v černobilskem primeru umrlo 28 ljudi, v Fukušimi pa smrtnih žrtev ni bilo. Poglobljena analiza in primerjava jedrskih nezgod omogoča boljše razumevanje procesov, sprejemanje družbe glede pridobivanja električne energije iz jedrskega goriva, kaže na možne izboljšave pripravljenosti pristojnih služb in zvišanje ravni varnostne kulture pri delovanju jedrskih elektrarn. V okviru diplomskega dela smo potrdili naslednje hipoteze: H1: Varnostni ukrepi v Jedrski elektrarni Černobil niso bili zadostni; H2: Ukrepanje ruskih pristojnih oblasti v Černobilu ni bilo dovolj hitro; H3: V Fukušimi so podcenili možnost nastanka izjemno redkega dogodka, ki je imel izjemno velike posledice; in H4: Ukrepanje pristojnih oblasti v Fukušimi je bilo pravočasno in učinkovito. Peto hipotezo, H5: Obe nezgodi bi bilo mogoče preprečiti; smo potrdili le delno. Le-ta velja namreč za nezgodo v Černobilu, za Fukušimo pa ne.
Keywords: diplomske naloge, jedrska nezgoda, Černobil, Fukušima, okoljske posledice
Published in DKUM: 20.09.2019; Views: 1571; Downloads: 381
Full text (1,38 MB) |
5. VZROKI IN POGOSTOST NASTANKA NEZGOD PRI GRADNJI KOMUNALNE OPREMEKrešimir Alatič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga predstavlja problematiko varnosti izvajalcev gradnje komunalne opreme, saj neupoštevanje varnostnih ukrepov, ki jih predpisuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu in podzakonski akti, lahko pripeljejo do delovnih nezgod. Prikazani so vsi ukrepi, ki jih mora upoštevati delodajalec ob uporabi delovne opreme in osebne zaščitne opreme delavcev, vse z namenom zmanjšanja tveganja na najmanjšo možno mero.
Še posebna pozornost je namenjena osebni zaščitni opremi, ki jo morajo obvezno uporabljati delavci pri gradnji komunalne opreme. V nalogi je opisan tudi predpisan varnostni načrt, ki je obvezen pri gradnji ter nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov, ki jih opravljajo koordinatorji.
Keywords: varnost in zdravje pri delu, komunalna oprema, gradbena jama, padec v globino, nezgoda, osebna zaščitna oprema, tveganje
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 4381; Downloads: 142
Full text (1,91 MB) |
6. Model permanentne implementacije varnostne kulture v podjetja na podlagi ergonomskih načelMarjan Krnc, 2016, master's thesis/paper Abstract: Reaktivno delovanje smo v raziskovanih podjetjih spremenili, saj smo prešli v sistem proaktivnosti. V podjetja smo implementirali inovativne sisteme varnosti in zdravja pri delu ter inovativne permanentne modele varnostne kulture z vključevanjem ergonomskih načel. Cilj podjetij je bil doseči dolgoročno trajnostno spremembo obnašanja glede varnosti na vseh slojih od vodstva do terena. Sledil je pristop vseh zaposlenih k izgradnji učinkovitega sistema varnosti in zdravja pri delu ter permanentne varnostne kulture v podjetju.
Pri raziskavi in analizi smo se s pomočjo pridobljenih odgovorov iz anketnega vprašalnika za 507 zaposlenih in 13 različnih podjetij omejili na statistično analizo varnostne kulture, implementiranih ergonomskih načel in dokazovanje postavljenih hipotez.
Analiza je dokazala, da je človeški faktor glavni vzrok za nezgode. Ugotovili smo, da nezgode niso odvisne samo od usposobljenosti, ozaveščenosti, ustreznega sistema varnosti in zdravja pri delu, ustrezne varnostne kulture, dobrih delovnih ali ergonomskih pogojev, temveč so tudi splet nesrečnih okoliščin – dejavnikov in se dogajajo vsem. Dokazali smo, da se zaposlenim v podjetjih z nizkim indeksom varnosti, z nizko varnostno kulturo, zaposlenim brez ustrezne vrednote za varnost in s slabšimi ergonomskimi načeli nezgode dogajajo pogosteje.
Prav tako smo ugotovili, da se zaposleni ločijo po skupinah glede na indeks varnosti. Skupina, ki ima slab faktor varnosti, ima tudi največji delež nezgod in hkrati najmanjše zaznavanje incidentov/nevarnih dogodkov. Zato mora biti cilj vsakega podjetja napredovanje zaposlenih v boljšo skupino, v kateri je razmerje bolj ugodno. In če bodo podjetja sledila rezultatom analize, da bodo permanentno delala na motivaciji in usposabljanju, na ozaveščanju in razumevanju ter zavedanju in upoštevanju predpisov in postopkov, vzpostavila pravo zaupanje v poročanje, bodo dejansko dosegla večjo varnost in zdravje pri delu.
Zaključujemo, da je model permanentne implementacije z vključevanjem ergonomskih načel prava pot za izboljšanje stanja na področju varnosti in zdravja pri delu. Model je treba dejansko živeti v praksi in stalno spremljati učinke, ki so osnova za nenehno izboljšanje oz. nadaljnji razvoj modela.
Keywords: varnostna kultura, nezgoda, varnost, vrednota, ergonomija
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1410; Downloads: 136
Full text (3,17 MB) |
7. Regresni zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalca zaradi neizvedenih ustreznih ukrepov varstva pri deluAndreja Verk Završnik, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu proučujem regresne zahtevke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalca, zaradi neizvedenih ustreznih ukrepov varstva pri delu. Gre za odškodninsko odgovornost delodajalca na podlagi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Obvezno zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji enotno, kar pomeni, da se z njim zagotavljajo pravice ob nastanku poškodbe in bolezni izven dela kot tudi ob nastanku poškodbe ali poklicne bolezni. Zavarovanje se izvaja po načelih socialne pravičnosti in solidarnosti. Zavarovanje je obvezno za vse osebe, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Zavarovane osebe imajo ob nastopu zdravstvenega primera pravice do dajatev v naravi in denarju, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi z zakonom določeni zavezanci.
Vseh nezgod pri delu delodajalci ne morejo preprečiti, vendar lahko višjo raven varnosti in zdravja pri delu dosežejo z odpravljanjem in zmanjševanjem tveganj, ki so jim delavci med svojim delom izpostavljeni. Glavna naloga delodajalca je, da zagotovi, kolikor je izvedljivo, da so delovna mesta, stroji, oprema in procesi pod njihovim nadzorom varni in brez nevarnosti za zdravje in poškodbe. Nespoštovanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in tudi drugih predpisov, sprejetih za varnost ljudi, pomeni poleg kazenske tudi odškodninsko odgovornost delodajalca. Opustitev varnosti in zdravja pri delu povzroča povečane izdatke, ki se kažejo tudi v zdravstveni blagajni. Tako je delodajalec na področju zdravstvenega zavarovanja odškodninsko odgovoren Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi in v kolikor je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom.
Jedro proučevanja se nanaša na pravno ureditev regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije napram delodajalcu. Posebno pozornost v magistrskem delu namenjam tudi ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja in varnosti in zdravja pri delu ter samemu oblikovanju regresnega zahtevka s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer z vidika določitve višine škode in presoje delodajalčevih kršitev. Proučujem tudi primere regresnih zahtevkov in sodno prasko s predmetnega področja.
V povezavi z odgovornostjo delodajalca proučujem tudi možnost izključitve odškodninske odgovornosti delodajalca v primeru male malomarnosti, in sicer z vidika kritja stroškov iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sredstev komercialnih zavarovalnic na podlagi zavarovanja delodajalčeve odgovornosti.
Na podlagi zaključkov v magistrskem delu podajam ugotovitve povezane z izključitvijo odškodninske odgovornosti za malo malomarnost delodajalca in predlog, da se z zakonom določi, da so v zavarovanje odgovornosti vključeni tudi regresni in odškodninski zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kakor je to določeno že na drugih področjih (na primer na področju prometa).
Keywords: Zdravstveno zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, varnost in zdravje pri delu, nezgoda pri delu, poškodba pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, povrnitev škode, regresni zahtevek, zavarovanje odgovornost delodajalca, diferencirana prispevna stopnja
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1949; Downloads: 256
Full text (1,84 MB) |
8. Modeliranje trka osebnih vozilBoštjan Žigon, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava gibanje vozil, udeleženih v prometnih nezgodah s pomočjo programskega orodja PC-Crash. Zaradi obširnosti problema je obravnava omejena na trk dveh osebnih vozil. V delu je uporabljena metoda togih teles, kjer deformabilnost upoštevam s korekcijskimi faktorji, impulzna in energijska metoda. Rezultati dosedanjih teoretičnih in tudi praktičnih (eksperimentalnih) raziskav s področja rekonstrukcij prometnih nesreč so uporabljeni kot izhodišče za delo, pri čemer so sproti zasledovani najnovejši znanstveni dosežki na omenjenem področju. Vsi potrebni materialni podatki za izvajanje računalniških simulacij so pridobljeni iz ustrezne strokovne literature ter na osnovi eksperimentalnih analiz in meritev.
Keywords: Prometna nezgoda, osebno vozilo, mesto prometne nezgode, trk, gibanje vozil, analiza.
Published in DKUM: 02.09.2016; Views: 1508; Downloads: 238
Full text (6,39 MB) |
9. Delovne nesreče-preprečevanje in raziskovanjeMatic Rezec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Na delovnem mestu je vsak delavec izpostavljen nezgodam. Čeprav so nekatera delovna mesta manj rizična, se lahko nezgoda pripeti. Lahko se spotaknemo ob predpražnik, pademo po stopnicah, urežemo s papirjem ipd. Zakon o delovnih razmerjih daje pravico delavcu, da uveljavlja odškodnino. Delodajalec je dolžan prijaviti vsako nezgodo Inšpektoratu RS za delo, s posebnim obrazcem ER-8 (prijava nezgode pri delu). Nezgodam se žal ne moremo izogniti, lahko pa jim posvetimo več pozornosti in jih vsaj nekaj odpravimo ali omilimo. Po predstavitvi uvodnega dela diplomske naloge se v drugem poglavju najprej seznanimo, kaj pomeni nezgoda pri delu, opredelimo poškodbe pri delu, kakšna je težavnost poškodb, kateri so faktorji za nastanek poškodb, varnost in zdravje pri delu in kakšne so obveznosti delodajalca in delavca. V tretjem poglavju je opisano zavarovanje zaposlenih pri poškodbah na delu, kakšne pogoje nudijo zavarovalnice in statistika nezgod pri delu. V četrtem poglavju se posvetimo raziskovanju poškodb pri delu, kako potekajo prijave in obravnave, kateri organi preiskujejo nezgode pri delu in kako analiziramo nezgode. Vzroki delovnih nezgod so zelo pomembni, zato v petem poglavju predstavimo človeške vzročne faktorje in materialne vzročne faktorje. Največji poudarek pa posvetimo raziskavi nezgod pri delu, ki se nahaja v šestem poglavju, in analizi podatkov, ki se nahaja v sedmem poglavju, v katerem je razprava o ugotovitvah, po katerih smo lahko podali predloge za preprečevanje nezgod pri delu. V osmem poglavju pa smo v zaključku strnili vse misli, ki so se skozi diplomsko porajale.
Keywords: nezgoda, delo, poškodba, delodajalec, delavec, delovno mesto
Published in DKUM: 01.11.2012; Views: 2940; Downloads: 364
Full text (1,09 MB) |
10. Primerjava reaktorske tlačne posode II. in III. generacijeGregor Gračner, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo zajema splošno primerjavo reaktorske tlačne posode II. generacije z reaktorsko tlačno posodo III. in III.+ generacije, s konkretnimi predstavniki. Glavni del diplomske naloge je pregled scenarijev majhne izlivne nezgode za dva reaktorja III.(III.+) generacije in sicer EPR in AP1000. Za analize so uporabljeni rezultati, ki so pridobljeni s pomočjo testnega objekta APEX-1000, ki simulira reaktor AP1000 in testnega objekta PKL, ki simulira reaktor EPR. Rezultati prikazujejo termohidravlične razmere v primarnem sistemu reaktorja v primeru različnih scenarijev nezgod in potrjujejo začetno tezo, da so varnostni sistemi, v primeru majhne izlivne nezgode, zmožni popolnoma varno odvajati zaostalo toploto iz sistema.
Keywords: reaktor NEK, reaktor AP1000, reaktor EPR, reaktorska tlačna posoda, majhna izlivna nezgoda, termohidravlični kriteriji, pasivni varnostni sistem, testni objekt APEX-1000, testni objekt PKL
Published in DKUM: 25.10.2012; Views: 2045; Downloads: 339
Full text (4,10 MB) |
