Search the digital library catalog

Abstract: Nezakonita trgovina z živalmi v zadnjem času postaja vse bolj uveljavljena in dobičkonosna dejavnost, s katero se ukvarja organiziran kriminal. Naročniki ustvarjajo veliko povpraševanje po eksotičnih živalih ter njihovih kožah, oklih in drugih raznoraznih izdelkih. Vse to zato, ker deli živali in živali kot takšne predstavljajo določenim ljudem statusni simbol, uporabo za prehrano ali zaradi kulturnih, verskih ali drugih prepričanj o zdravilnih učinkih določenih živali in izdelkov, izdelanih iz teh. Vendar nezakonita trgovina z živalmi ne bi bila mogoča brez vpletenosti organiziranih kriminalnih združb, ki skrbijo za lov na živali in ostalo potrebno logistiko. Živali pogosto tihotapijo skupaj z drogami, orožjem in ostalim nezakonitim blagom, pogosto po že dobro uveljavljenih tihotapskih poteh. Pogosta žrtev divjega lova in nezakonite trgovine z živalmi so tudi sloni, predvsem zaradi njihovih oklov, ki imajo vedno večjo vrednost na trgu. Organizirane kriminalne združbe pogosto izkoriščajo slabe politične razmere v državah, saj je posledično možna korupcija in tako tudi oslabljen nadzor na državnih mejah. Populacije slonov se najhitreje krčijo na afriški celini, od koder so nato okli poslani na druge celine. Za ohranitev in preprečevanje nadaljnjega krčenja populacije slonov so zelo pomembni delovanje različnih organizacij, kot so CITES, EUROPOL, INTERPOL, ter mednarodno sodelovanje med državami in ozaveščanje ljudi o problematiki nezakonite trgovine s slonovino.
Keywords: nezakonita trgovina z živalmi, sloni, slonovina, nezakoniti lov, okoljska kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.02.2024; Views: 368; Downloads: 131
Full text (1,03 MB)

Abstract: Nosorogi, čeprav so že stoletje na listi ogroženih vrst, še vedno ostajajo na tem položaju, ker afriška vlada nima ne politične volje ne prave podlage ali finančne podpore, ki bi lahko zaščitila to vrsto živali. Trgovina z nosorogi je bila prepovedana že v letu 1977, vendar njen primarni namen ni bil dosežen v pričakovanem smislu. Trenutno stanje kaže na potrebo po vzpostavitvi ustrezne politične in zakonske podlage ter uvedbo strategij, ki se bodo lahko učinkovito borile proti nezakoniti trgovini z nosorogi in nosorogovimi rogovi. V ta kontekst je treba vključiti mednarodne organizacije ter uskladiti nacionalne smernice in zakonodajo zahtevam CITES. Število ubojev nosoroga z nezakonitim divjim lovom, vzpostavljen črni trg z nosorogovimi rogovi in prepričanje potrošnikov o zdravilnih učinkih nosorogovega roga je treba dokončno zatreti. Samo s trdnimi prizadevanji, ustreznimi oprijemi in nenehnim spremljanjem dogajanja na trgu nezakonite trgovine z nosorogi in nosorogovimi rogovi je mogoče preprečiti nadaljnjo škodo in dokončno izumrtje tega mističnega, prazgodovinskega bitja. Legalizacija lahko privede do nekaterih pozitivnih učinkov, ki jih številni raziskovalci, pristaši vzreje nosorogov in lastniki afriških rezervatov vidijo v tem predlaganem konceptu. Kljub vsem navedenim pozitivnim učinkom legalizacije pa ni mogoče predvideti, ali morda omenjena poteza prinaša tudi negativne posledice. Nekateri zagovorniki legalizacije namreč predlagajo vzrejo živali zaradi pridobivanja rogov. V tem primeru gre za prilagajanje trga organizirani kriminaliteti, ne pa prilagajanje situacije živalski vrsti in njihovim potrebam po zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb. Dejstvo je, da je treba trg z nosorogovimi rogovi zatreti, ne pa prilagajati luksuznim potrebam človeka.
Keywords: diplomske naloge, ogrožena vrsta, organizirana kriminaliteta, divji lov, nezakonita trgovina, CITES
Published in DKUM: 11.02.2020; Views: 1215; Downloads: 308
Full text (1,22 MB)

Abstract: Nezakonita trgovina z zaščitenimi živalskimi vrstami je problem sodobne družbe, ki se je sorazmerno hitro razvil in žal še vedno narašča. Zajema celoten proces od ulova in tihotapljenja do distribucije. Pojav ogroža predvsem živali pa tudi ljudi, ki so zadolženi, da jih varujejo, saj predstavljajo oviro krivolovcem in organiziranim kriminalnim mrežam. Te mreže se dokopljejo do dobička z lovljenjem, tihotapljenjem in prodajo zaščitenih živali in njihovih delov. S tem škodijo ekosistemu, prav tako pa pripomorejo k izumrtju živalskih vrst. Živali se izkorišča v zdravstvene namene, lovci jih zbirajo kot trofeje, premožni ljudje jih želijo udomačiti. Živalske vrste se prav tako ogroža s krčenjem gozdov in njihovih ostalih habitatov. Posledica tega je manjšanje teritorija, pomanjkanje plena in hrane ter večja možnost srečanja s človekom. Tigri imajo na črnem trgu zaradi svoje redkosti, lepote in zaščitenosti visoko ceno, organiziran kriminal pa to s pridom izkorišča. Za lov najame divje lovce, ki do informacij o lokacijah tigrov in o lokacijah patruljiranja čuvajev pridejo z grožnjo ali podkupovanjem. Pri srečanju s čuvaji pogosto prihaja do spopadov in posledično žrtev. Najbolj so tigri ogroženi v Aziji, predvsem na Kitajskem, kjer je prodaja zdravil, ki vsebujejo dele živali, najpogostejša. Za pravice tigrov in ostalih zaščitenih živalskih ter rastlinskih vrst se borijo različne nevladne organizacije, ki s svojim delovanjem ozaveščajo ljudi o zaskrbljujoči situaciji in pomagajo čuvajem na terenu ali pa reagirajo same. Trud in delo teh organizacij je poglavitni razlog za preživetje večine redkih in ogroženih živali. Pomembno vlogo ima tudi konvencija CITES, ki z nadziranjem mednarodne trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami skrbi za ohranjanje in obstoj živih vrst. Problem vidimo predvsem v premajhnem posvečanju pozornosti nezakoniti trgovini z živalmi. Potrebne so spremembe zakonodaje predvsem v državah, kjer živijo tigri in tudi drugod. Čuvaje narodnih parkov bi bilo potrebno usposabljati in jim zagotoviti novejšo opremo. Izobraževanje in usposabljanje bi prav tako morali priskrbeti carinikom za boljši nadzor na meji. Primarno rešitev za ohranjanje živalskih vrst vidimo v sodelovanju med nevladnimi organizacijami in vladami držav, kjer živijo tigri.
Keywords: organizirana kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, ogrožene živalske vrste, zaščitene vrste, krivolov, tigri, tihotapstvo, nezakonita trgovina, preprečevanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2016; Views: 1940; Downloads: 298
Full text (795,37 KB)

Abstract: Slovenija je dežela gozdov. Gozdovi pokrivajo 58,4 % površine naše države, zaradi česar se po gozdnatosti uvrščamo na tretje mesto v Evropski uniji. Prav zaradi te neizmerne bogatosti bi morala imeti tako posameznik kot celotna družba eno izmed določenih prioritet v življenju, skrb za naravo in njene dobrine. Med te dobrine naj bo uvrščen tudi gozd, ki ga sestavljajo drevesa in druga flora, dva sestavna dela našega življenja. Zaradi slabe finančne situacije se določeni posamezniki odločajo za izvršitev kaznivih dejanj na področju ekološke kriminalitete oziroma nezakonite sečnje dreves. Sicer v veliki večini primerov tovrstnih prekrškov ali kaznivih dejanj izvedejo ljudje z namenom pridobitve premoženjske koristi, posledično pa kot sekundarna posledica pride do uničenja in razvrednotenja okolja. Posamezniki ali organizirane združbe so pri izvršitvi nezakonite sečnje dreves zelo dobro organizirani, vloge posameznika so jasno določene, čas storitve pa je predčasno planiran glede na več dejavnikov. Namen diplomske naloge je predstaviti način preiskovanja tovrstnih kaznivih dejanj, kar je za policijo zelo oteženo. Kljub vsem okoliščinam morajo policisti ali kriminalisti storiti vse potrebno, da se na kraju sečnje dreves oziroma kaznivega dejanja zavarujejo sledovi in predmeti, ki bi pomagali pri odkritju in povezavi storilca tovrstnega dejanja s krajem kaznivega dejanja. Zaradi večje učinkovitosti pri preiskovanju kaznivih dejanj na področju tatvine lesa, uničevanja gozdov, nezakonite sečnje in trgovine z lesom slovenska policija tudi preko mednarodnega sodelovanja sodeluje v različnih projektih in mednarodnih operacijah. Vendar vse to ni dovolj. Kljub vloženim naporom v preiskovanje ekološke kriminalitete, predvsem na področju nezakonite sečnje dreves, se država do tega področja vede zelo mačehovsko. Gre za veliko problematiko, ki pa trenutno ni prioriteta v Republiki Sloveniji. Za učinkovitejše preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj je med vsemi ukrepi policije pomembno tudi sodelovanje z različnimi pristojnimi službami, kot so npr. državno tožilstvo, Zavod za gozdove, Davčna uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter drugi. Prav tako bi bilo treba spremeniti zakonodajo, tako na področju kaznovalne politike, na področju spremljanja, kontrole sečnje, kontrole izvora lesa in trgovine z lesom.
Keywords: gozdovi, drevesa, sečnja, nezakonita sečnja, ekološka kriminaliteta, trgovina z lesom, preiskovanje, dokazi, policija, mednarodno sodelovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.01.2015; Views: 2069; Downloads: 282
Full text (1,13 MB)

Abstract: »Onesnaženost okolja in naravne nesreče, kot njegove delne posledice, predstavljajo enega najbolj pomembnih in zaskrbljujočih varnostnih problemov sodobne družbe. Ljudje so onesnaževanje sprejeli kot neprijetno dejstvo v življenju, glede katerega lahko naredijo bore malo ali nič« (Hanningan, 1995:1), kar pa pravzaprav ne drži. Ravno mi smo tisti, ki lahko preprečimo izčrpanost ekosistemov. Pod pojmom ekološka kriminaliteta se največkrat razume nelegalno kriminaliteto težke industrije in multinacionalnih korporacij, v klasičnih oblikah kriminalitete pa kot tihotapljenje živali in rastlin .Ta vrsta kriminalitete po navadi deluje v mejah zakonitega in tudi, ko to mejo prestopi, je to težko dokazati. Tako v svetu kot tudi v Sloveniji se srečujemo s številnimi definicijami pojma ekološka kriminaliteta, nekoliko manj pa smo seznanjeni s tem, kako se v ekološko kriminaliteto vključujejo organizirane kriminalne skupine. Velik problem te kriminalitete predstavljajo tudi številne žrtve, ki so zaradi dolgoročnih posledic pogosto dolgo časa neopazne. Nezakonita sečnja je pojav v svetu, ki škodi okolju, zmanjšuje biotske raznovrstnosti, zmanjšuje konkurenčnost zakonitih gozdarskih dejavnosti, povečuje letne emisije ogljikovega dioksida ter je tesno povezana s korupcijo, organiziranim kriminalom in nasilnimi konflikti. Posledično se nelegalna trgovina z lesom pojavlja kot odgovor na neučinkovito delo vladnih organizacij pri poskusu omejevanja ekološke kriminalitete. To je najbolj opazno predvsem v državah v razvoju kjer so mehanizmi za preprečevanje slabi in premalo upoštevani. V diplomski nalogi bi rada odgovorila na problem in vprašanja, ki sem jih zastavila, in ta so: ali je organizirana ekološka kriminaliteta dobro definirana v svetu in v Sloveniji; ali lahko razlog za razvoj ekološke kriminalitete do te stopnje iščemo predvsem v neozaveščenosti ljudi in ohlapnosti zakonov; kakšne so posledice nezakonite sečnje ter kakšni so dobički le-te, prikazala pa bi rada tudi povezavo med organiziranim kriminalom in trgovino z lesom..Navedla sem tudi zakone, ki urejajo področje ekološke kriminalitete in trgovine z lesom tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji.
Keywords: ekološka kriminaliteta, trgovina z lesom, gozdovi, drevesa, sečnja, nezakonita sečnja, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.11.2012; Views: 3434; Downloads: 300
Full text (654,89 KB)