1. Pomen in uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu : doktorska disertacijaDenis Magyar, 2021, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava problematiko »objektivizacije subjektivnega« v civilnem dokaznem pravu. Pravno relevantna subjektivna dejstva so dejstva, katerih (ne)obstoj je odvisen od subjektivnega doživljanja posameznika, zato jih »zunanji opazovalci« izkustveno ne morejo zaznati. V civilnem dokaznem pravu je glavni »zunanji opazovalec« sodišče, ki mora doseči zanesljivo objektivizacijo pravno relevantnih subjektivnih dejstev. Toda obstoječe metode »subjektivizacije objektivnega« ne zagotavljajo popolne zanesljivosti. Avtor zastopa stališče, da lahko zanesljivost ugotavljanja pravno relevantnih subjektivnih dejstev poveča uporaba nevroznanstvenih odkritij. Nevroznanost je namreč že naredila prve korake na področju objektivizacije bolečine, odkrivanja laži in drugih pravno relevantnih subjektivnih dejstev, ki se ugotavljajo v civilnem dokaznem pravu. Interdisciplinarno področje, na katerem se nevroznanstvena vprašanja prepletajo s pravnimi in obratno, imenujemo nevropravo. Ker pa nevroprava ni mogoče obravnavati brez razumevanja prava in nevroznanosti, avtor obravnava temelje civilnega dokaznega prava in nevroznanosti s temeljitim prikazom njene zgodovine, sedanjosti ter prihodnosti, nakar preide na znanstveno preučevanje razvoja nevroprava kot interdisciplinarnega področja nevroznanosti in (civilnega dokaznega) prava. Ugotavlja, da uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu ne predstavlja revolucije, ampak evolucijo prava.
Uporaba nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu je utemeljena na razpravnem in izjemoma na preiskovalnem načelu, pri čemer je potrebno upoštevati dejanske omejitve pri uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu in pravne omejitve, ki obstajajo pri uporabi obstoječih metod »objektivizacije subjektivnega« v civilnem dokaznem pravu, kakor tudi pravne omejitve, ki obstajajo pri uporabi nevroznanstvenih metod »objektivizacije subjektivnega« v kazenskem dokaznem pravu. Toda ne glede na omejitve – bodisi dejanske bodisi pravne – nevropravo ne bo zašlo v slepo ulico, temveč se bo razvijalo z nadaljnjim razvojem nevroznanosti. Nadaljnji razvoj bo namreč zmanjšal pomanjkljivosti nevroznanosti in povečal zanesljivost njenih odkritij. Interdisciplinarno področje nevroznanosti in prava navsezadnje že obstaja, nevroznanstvena odkritja pa že postajajo del objektivizacije pravno relevantnih subjektivnih dejstev.
Predmetna doktorska disertacija predstavlja prvo znanstveno delo, ki obravnava civilnopravne vidike prepletanja prava in nevroznanosti celostno. Znanstvena odkritja, do katerih smo prišli v doktorski disertaciji, so premaknila meje našega védenja o pomenu in uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnem dokaznem pravu ter predstavljajo kakovostno izhodišče za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: nevropravo, civilno pravo, nevroznanost, dokazna vrednost, omejitve, subjektivna dejstva, »objektivizacija subjektivnega«
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 1671; Downloads: 198
 Full text (2,97 MB) |
2. Uporaba nevroznanosti na področju marketingaPolona Kulčar, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo pisali o uporabi nevroznanosti v marketingu. Naredili smo primerjavo tradicionalnih marketinških in nevroznanstvenih raziskav, katerih izsledki nas zanimajo predvsem zaradi tega, ker večino vedenja potrošnikov vodijo podzavestni procesi, ki jih tradicionalne marketinške raziskave ne merijo. Pojasnili smo model marketinškega procesa in z orodji nevroznanstvenih raziskav razložili dodano vrednost uporabe nevroznanosti za marketinški proces. Na kratko smo opisali tehnologijo, ki se najpogosteje uporablja v nevroznanstvenih raziskavah v marketingu. Dotaknili smo se tudi vprašanja in problematike etičnosti pri uporabi nevroznanosti v marketingu. Na kratko smo predstavili osnovno zgradbo, funkcije in delovanje možganov, kar je ključno za razumevanje nevroznanstvenih raziskav, in opisali pomen razumevanja možganov za izvajalce marketinga. Predstavili smo pomen zrcalnih nevronov in somatskih markerjev, ki imajo velik vpliv na potrošnikovo vedenje. Razpravljali smo o pomenu čustev, ki naj bi bil eden od odločilnih dejavnikov, ki vplivajo na vedenje potrošnikov pri nakupu nekega izdelka. Za motive, potrošnjo in nakupne želje pa bi naj bil odgovoren predvsem limbični sistem, ki se uporablja tudi kot zbirni izraz za vsa področja, ki so pomembna za obdelavo čustev. Pisali smo tudi o znamčenju s pomočjo čutov, pri katerem je temelj vzpostaviti povezavo med potrošniki in blagovno znamko v nakupnem procesu na čustveni ravni z interakcijo petih človeških čutov. Razpravljali smo tudi o moči umeščanja izdelkov v filme in oddaje, ki se je izkazalo za najbolj uspešno, ko lahko izdelek dobro integriramo v oddajo ali film in ga uspešno vključimo v zgodbo. Na koncu smo opravili pregled nevroznanstvenih raziskav na področju izdelka, oglaševanja, cene, distribucije. Ugotovili smo, da na področju cen, distribucije in vrednosti za stranke ni bilo opravljenih toliko raziskav kot na področju izdelka in oglaševanja. V prihodnosti vidimo na teh področjih še veliko novih možnosti za raziskovanje pri uporabi nevroznanosti v marketingu, saj nam nevroznanstvena spoznanja tudi zaradi hitrega razvoja novih tehnologij obetajo nesluten napredek na področju marketinga.
Keywords: nevroznanost, marketing, tehnologija, možgani, potrošnik, izdelek
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1100; Downloads: 130
Full text (693,15 KB) |
3. Možgansko slikanje v sodnih postopkih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAda Cerjak, 2021, undergraduate thesis Abstract: Razvoj tehnologije in metod, ki se uporabljajo v nevroznanstvene namene, se povečujejo iz dneva v dan. Možganske slike so zgolj ena izmed načinov uporabe nevroznanosti, ki predstavljajo tako napredek kot tudi potrebo po razumevanju samega delovanje in regulacija. Nevroznanost v sodnih postopkih sicer ni nov pojav, vendar je zaradi samega poznavanja zgodovine potrebna regulacija in razprava o sami uporabi možganskih slik v sodnih postopkih. Obstajajo tako pravne, etične in socialne dileme, povezane z možganskimi slikami zaradi možnosti zlorabe uporabljenih tehnologij, zaščite zasebnosti in priljubljenosti pri laični javnosti. Možganske slike imajo zaradi svoje barvitosti in estetike prav posebno mesto pri odločevalci, zato je nujno razumevanje teh tehnologij in pravilna interpretacija. Dileme med strokovnjaki iz prava in nevroznanosti prihajajo zlasti, zaradi neskladnega dojemanja posameznikov. Pravna stroka trdi, da je posameznik racionalni agent, ki ima svobodno voljo in je sam ogovoren za svoja dejanja, medtem ko nevroznanstveniki, ljudi obravnavajo iz bolj determinističnega pogleda in izhajajo iz posameznikovega živčnega sistem in njegovega delovanja. Končni produkt nevroslik nam daje občutek razumevanja in nezmotljivosti, saj je fizično vidna aktivnost, vendar je tehnologija, ki je uporabljena za nastanek nevroslike kompleksnejša in za njo stojijo številni postopki. Postopki, s katerimi pridobimo končni produkt vsebuje temeljito in pravilno statistično analizo, pri kateri je manevrski prostor za napake velik, kar posledično vpliva na rezultat. Zavedati se je potrebno, da so možganske slike v uporabi šele dve desetletji in da je potrebno še ogromno študij, ki bodo potrdile, da so same metode za izdelavo končnega produkta, uporabljene pri različnih tehnikah nevroslikanja verodostojne in zanesljive.
Keywords: nevroznanost, preučevanje možganov, nevroslike, sodni procesi, kazenska odgovornost, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 898; Downloads: 94
Full text (535,22 KB) |
4. Večvrstna realizacija v luči sodobnih nevroznanstvenih raziskavTadej Todorović, 2017, master's thesis Abstract: Naloga se ukvarja s problemom večvrstne realizacije v filozofiji duha in telesa. V prvem delu naloge je predstavljen sam problem duha in telesa, kot ga poznamo v filozofiji, preko katerega je nato definirana in kontekstualizirana teza večvrstne realizacije – teza, ki zavrača psihofizični redukcionizem. V drugem delu naloge so predstavljeni možni ugovori večvrstni realizaciji, razdeljeni v tri skupine: ugovori zanikanja različnosti fizičnih stanj organizmov, ugovori zanikanja istosti mentalnih stanj organizmov ter kombiniran ugovor finega in grobega sita. Izpostavljene so dobre in slabe strani vseh ugovorov, prav tako je za vsak ugovor ponujena možna obramba večvrstne realizacije. V zadnjem delu naloge sta predstavljena dva potencialna empirična dokaza za večvrstno realizacijo, za katera se izkaže, da nista pristna primera večvrstne realizacije. To vodi v sklep, da večvrstna realizacija do sedaj še ni bila dokazana in kaže na to, da bo v luči ugovora finega in grobega sita zelo težko najti pristen primer večvrstne realizacije. Sledi alternativa za nasprotnike psihofizičnega redukcionizma v obliki principa ponovne uporabe nevronskih mrež, ki implicira možnost obstoja tako imenovane obrnjene večvrstne realizacije, ki, če je resnična, prav tako zavrača psihofizični redukcionizem. Naloga zaključi, da princip ponovne uporabe nevronskih mrež sicer ni a priori argument za obstoj obrnjene večvrstne realizacije, ampak sugerira, da je iskanje obstoja obrnjene večvrstne realizacije, v nasprotju z večvrstno realizacijo, morda boljša pot v iskanju dokaza proti psihofizičnemu redukcionizmu.
Keywords: problem duha in telesa, večvrstna realizacija, redukcionizem, funkcionalizem, nevroznanost
Published in DKUM: 06.10.2017; Views: 1485; Downloads: 204
Full text (1,14 MB) |
