| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prisotnost hipohondrije in njenih dejavnikov pri študentih: V iskanju sindroma študentov psihologije
Nina Kirič, 2018, master's thesis

Abstract: Zaskrbljenost zaradi svojega zdravja je v veliki meri določena z osebnostnimi značilnostmi posameznika. Študenti psihologije lahko ob študiju razvijejo obliko hipohondrije, t.i. sindrom študentov psihologije, ki jo lahko določene osebnostne značilnosti še okrepijo. Namen raziskave magistrskega dela je proučiti, kako se osebnostne dimenzije povezujejo s hipohondrijo in samodiagnozo ter ali prihaja do kakšnih razlik v pojavnosti med študenti psihologije in študenti drugih smeri, ki niso usmerjeni na delo z ljudmi. Končni vzorec je sestavljalo 307 udeležencev, od tega 184 študentov psihologije. Podatki so bili pridobljeni z apliciranjem testne baterije, ki je zajemala vprašalnik Velikih pet faktorjev osebnosti (BFI), lestvico samozavedanja (SCS), vprašalnik ruminacije in refleksije (RRQ), vprašalnik hipohondrije (HAI) in vprašalnik samodiagnoze. Analizo smo najprej izvedli za celoten vzorec, nato pa smo podrobneje proučili še skupino študentov psihologije. Na vzorcu udeležencev študentov psihologije smo uporabili hierarhično multiplo regresijo. Pri analizi moderatorskih odnosov na vzorcu študentov psihologije smo uporabili dodatek Process Macro. Rezultati so na vzorcu vseh udeležencev pokazali, da smer študija statistično pomembno pozitivno napoveduje samodiagnozo. Pri študentih psihologije je tako zaznati višjo stopnjo samodiagnoze duševnih motenj kot pri študentih ostalih smeri. Na vzorcu študentov psihologije smo ugotovili, da hipohondrijo statistično pomembno pozitivno napovedujejo diagnoza duševne motnje študenta, obisk strokovne pomoči, nevroticizem in zasebno samozavedanje. Stopnja študija in diagnoza duševna motnja sta statistično pomembna pozitivna napovednika samodiagnoze pri študentih psihologije. Omenjeni rezultati nakazujejo na možnost obstoja sindroma študentov psihologije in so uporabni pri intervencijah na področju duševnega zdravja med usposabljanjem in izobraževanjem bodočih psihologov.
Keywords: hipohondrija, sindrom študentov psihologije, samodiagnoza, nevroticizem, vestnost, ekstravertnost, zasebno samozavedanje, ruminacija
Published: 04.04.2018; Views: 984; Downloads: 262
.pdf Full text (1,30 MB)

2.
TEMELJNE DIMENZIJE OSEBNOSTI KOT RIZIČNI DEJAVNIKI ZA DEPRESIJO
Karmen Toplak, 2016, master's thesis

Abstract: Ljudje so dnevno izpostavljeni stresu, težkim življenjskim dogodkom, telesnim boleznim in še marsičemu, kar pusti posledice na njihovem duševnem zdravju. Depresija je tako med vsemi boleznimi v največjem porastu. Tudi v Sloveniji njena razširjenost vztrajno narašča – med letoma 2001 in 2008 se je namreč razširjenost depresije letno povečala za približno 6 % (Kozel, Maučec Zakotnik, Tančič Grum, Kersnik, Rotar-Pavlič, Žmuc Tomori in Ziherl, 2012). Eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj depresije, je osebnost (Bagby, Quilty in Ryder, 2008). Namen naše raziskave je preveriti, ali so temeljne dimenzije osebnosti (nevroticizem, ekstravertnost in psihoticizem) rizični dejavniki za depresijo. Zanima nas, ali pri temeljnih dimenzijah osebnosti obstajajo razlike med splošno populacijo in klinično skupino. V vzorec je vključenih 119 udeležencev, od tega 65,5 % oseb iz splošne populacije in 34,5 % oseb z depresivno motnjo. Vrednosti temeljnih dimenzij osebnosti in stopnjo depresivnosti smo preverjali z vprašalniki (Eysenckove osebnostne lestvice, Beckov vprašalnik depresivnosti), ki so jih izpolnjevali udeleženci. Rezultati kažejo, da pri osebnostnih dimenzijah nevroticizma in ekstravertnosti obstajajo pomembne razlike med skupino iz splošne populacije in klinično skupino, medtem ko pri psihoticizmu ni razlik med skupinama. Osebe z depresivno motnjo imajo v primerjavi s splošno populacijo višji nivo nevroticizma in nižji nivo ekstravertnosti (kar pomeni višji nivo introvertnosti). Podobne rezultate prikazujejo tudi predhodne raziskave, zato sklepamo, da sta nevroticizem in introvertnost rizična dejavnika za depresijo.
Keywords: depresija, osebnost, nevroticizem, ekstravertnost, psihoticizem
Published: 12.05.2016; Views: 1367; Downloads: 247
.pdf Full text (1,11 MB)

3.
STRES IN DEJAVNIKI STRESA MED ŠTUDENTI PSIHOLOGIJE
Yoana Petrova Yordanova, 2015, master's thesis

Abstract: Naša raziskava je poskušala preučiti dejavnike stresa in strategije spoprijemanja v povezavi z nevroticizmom med dvesto štirinajstimi študenti psihologije Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Naš glavni cilj je bil raziskati povezavo med demografskimi spremenljivkami, kot so spol, način bivanja in letnik študija v primerjavi s stopnjo obsega stresogenih dejavnikov pri študentih. Rezultati kažejo, da obstajajo razlike v obsegu stresogenih dejavnikov med študenti, ki živijo s starši in tistimi, ki živijo v študentskem domu ali v podnajemniškem stanovanju, tako kot smo predpostavili. Razlike med letniki niso statistično pomembne, vendar obstaja tendenca, da je med višjimi letniki obseg stresogenih dejavnikov povezanih s časovnim pritiskom in romantičnimi težavami višji. Rezultati o razlikah med spoloma, čeprav prav tako statistično nepomembni, kažejo tendenco, da je obseg stresogenih dejavnikov pri ženskah skoraj pri vseh dimenzijah višji kot pri moških. Tako kot smo predpostavili, se je pokazala zmerna pozitivna, statistično pomembna povezava med stopnjo čustvene nestabilnosti in obsegom stresogenih dejavnikov, povezanih s socialnimi odnosi in s študijskimi izzivi. Podobno smo odkrili tudi zmerno pozitivno, statistično pomembno povezavo med stopnjo nevroticizma in zanikanjem, samoobtoževanjem in vedenjsko neaktivnostjo kot strategijami spoprijemanja.
Keywords: stres, dejavniki stresa, študenti psihologije, strategije spoprijemanja, nevroticizem
Published: 10.06.2015; Views: 1842; Downloads: 377
.pdf Full text (2,13 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica