| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 113
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Globoko okrepitveno učenje za igranje iger na podlagi video vhoda
Monika Bozhinova, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z okrepitvenim učenjem agentov za igranje računalniških iger. V ta namen smo implementirali tri modele agenta, ki temeljijo na uporabi nevronske mreže za aproksimacijo funkcije vrednosti akcij, in predlagali lastno izboljšano arhitekturo dvobojevalne dvojne Q-mreže. Učenje smo izvajali na igrah Pong in Beamrider iz nabora iger Atari 2600. Ugotovili smo, da z našim pristopom dosežemo boljšo zmogljivost agenta kot globoka Q-mreža, dvojna globoka Q-mreža in dvojna globoka Q-mreža z dvobojevalno arhitekturo v igri Pong, medtem ko se v igri Beamrider agent uči počasneje, predvidoma zaradi šuma v drugačni predstavitvi stanja, ki ga predlagani model uporablja.
Keywords: globoko okrepitveno učenje, nevronske mreže, globoka Q-mreža, dvobojevalna arhitektura, igre Atari, Pong, Beamrider
Published: 20.10.2021; Views: 10; Downloads: 9
.pdf Full text (2,16 MB)

2.
Gradnja globokih nevronskih mrež s pomočjo inteligence rojev za detekcijo anomalij
Sašo Pavlič, 2021, master's thesis

Abstract: Umetna inteligenca (angl. Artificial intelligence) postaja vse bolj dovršena in se vedno bolj uporablja v storitvah, ki jih uporabljamo vsak dan. Aplikacije, ki so se bile še pred desetletji skoraj neizvedljive, predvsem zaradi izgradnje njihove logike (samovozeča vozila, predlagane vsebine, sinteza govora …), postajajo danes izvedljive z algoritmi, ki so zmožni sami zgraditi model odločanja za podano težavo. Umetna inteligenca bo v prihodnosti poglavitno orodje, ki ga bomo uporabljali za reševanje vse bolj zahtevnih vsakodnevnih težav. Pomembno vlogo pri reševanju teh težav ima strojno učenje (angl. Machine learning), ki z globokim učenjem (angl. Deep learning) gradi globoke nevronske mreže (angl. Deep neural networks). Tovrstne mreže temeljijo na posnemanju poenostavljenega delovanja bioloških možganov in so zelo učinkovite za reševanje določenih težav, kajti same prilagajajo parametre nevronov ob učenju. Vendar pa je uspešnost učenja odvisna predvsem od tega, kako arhitekt zasnuje arhitekturo globoke nevronske mreže in kako so nastavljeni parametri mreže. S temi nastavitvami omejimo gradnjo nevronske mreže na izkušnje arhitekta, namesto da bi algoritem sam ugotovil, kakšne nastavitve so najbolj primerne za podano težavo. Znanost je za reševanje te težave začela aplicirati algoritme po vzoru iz narave (angl. Nature inspired algorithms) za izgradnjo nevronskih mrež z nevroevolucijo (angl. Neuroevolution). Proces nevroevolucije išče in optimizira ustrezno arhitekturo nevronskih mrež za reševanje specifične težave. Eden od algoritmov po vzoru iz narave so algoritmi inteligence rojev, ki s posnemanjem vedenja delcev (npr. mravelj) v naravi iščejo najboljšo možno rešitev za podano težavo. Pri nevroevoluciji je rešitev arhitektura modela nevronske mreže. Takšen proces je inovativen predvsem za težave pri izgradnji arhitekture nevronskih mrež, pri katerih poznamo le vhodne podatke (začetek) in končno stanje (cilj), ne pa procesa, ki ga moramo izvesti na naši poti. Takšen način imenujemo nenadzorovano učenje (angl. Unsupervised learning). Konkretni predstavnik takšnega nevronskega modela je avtomatski kodirnik (angl. Autoencoder), ki sprejme vhodne podatke, izvede proces in vrne izhodne podatke, cilj tega modela je, da so si vhodni in izhodni podatki čim bolj podobni, kajti zanimajo nas le koraki procesa. S tem lahko opazujemo, kako se je model naučil predelati podatke, da so si čim bolj podobni kljub izvajanju operacij nad njimi. Če pride do prevelikega odstopanja, pa lahko to ovrednotimo kot anomalijo (angl. Anomaly detection). S tem procesom učenja iskanja arhitektur nevronskih mrež lahko ustvarimo računalniške sisteme, ki delujejo tako kot živa bitja. Primer: »Kako živo bitje opredeli spremembe v okolju kot razlog za strah ali užitek?«. V magistrskem delu se bomo osredotočili na spoznavanje in implementacijo sistema za avtomatsko gradnjo arhitektur nevronskih mrež. Naš program nosi ime AutoDaedalus. Ta program temelji na uporabi inteligence rojev, s katero definiramo algoritem za odločitev komponent v nevronski mreži. Te komponente so lahko vse od tipa nevronov, strukture nivojev, aktivacijskih funkcij do dimenzije izhoda nevronov. Tip arhitekture nevronske mreže, ki jo v našem primeru gradi AutoDaedalus, je avtokoder. Ta arhitektura je prepoznana po tem, da se vhodni podatki zakodirajo v latentni prostor, nato pa dekodira nazaj v izhodne podatke. AutoDaedalus v svojem iskanju najuspešnejše arhitekture nevronskega modela uporablja matriko, kot je razlika med vhodom in izhodom. Na koncu imamo cilj, da dobimo najboljši nevronski model za rekonstrukcijo vhodnih podatkov. S tem ko se je nevronski model naučil ustrezno zakodirati in dekodirati dan tip podatkov, ga lahko uporabimo za iskanje anomalij. Razlog za to je verjetnost, da nevronski model ne bo znal ustrezno zakodirati in dekodirati tipa podatkov, za katerega ni bil naučen. V našem primeru smo nevronske modele učili na podatkih MNIST.
Keywords: iskanje arhitektur nevronske mreže, strojno učenje, inteligenca rojev
Published: 18.10.2021; Views: 77; Downloads: 16
.pdf Full text (3,18 MB)
This document has many files! More...

3.
Strojno učenje računalniškega igralca v igri s kartami
Mai Praskalo, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavljamo več različnih implementacij strojnega učenja računalniškega igralca za igranje igre s kartami Uno. Vsi uporabljeni algoritmi so s področja okrepitvenega učenja, saj so klasični algoritmi, ki se zanašajo na iskanje optimalne poteze na podlagi popolne informacije, neprimerni za igre z nepopolnimi informacijami. Algoritme smo primerjali glede na uspešnost v igranju proti igralcu, ki izbira naključne poteze, ter glede na krivuljo učenja, ki prikazuje pridobljeno povprečno kumulativno nagrado med procesom učenja.
Keywords: okrepitveno učenje, igra Uno, igre z nepopolnimi informacijami, igre s kartami, nevronske mreže
Published: 18.10.2021; Views: 22; Downloads: 4
.pdf Full text (901,04 KB)

4.
Ocenjevanje vlažnosti tal z uporabo radarskih slik in globokega učenja
Tomaž Peterkovič, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na obdelavi satelitskih slik in uporabi globokih konvolucijskih nevronskih mrež. V vsebini zaključnega dela je opisano raziskovalno delo s področja uporabe polarimetričnega SAR-a. Namen dela je načrtovanje in izdelovanje sistema, ki bi lahko bil sposoben obdelati satelitsko sliko tako, da se iz nje lahko določi vlažnost tal. Za ocenjevanje le-te so bile uporabljene globoke konvolucijske nevronske mreže, ki so se izkazale za zelo uporabne. V postopku izdelave so bili uporabljeni programi za obdelovanje atmosferskih slik s pomočjo polarimetrije, kot so PolSARpro in SNAP. Za nadaljnjo obdelavo slik in načrtovanje globoke konvolucijske nevronske mreže se je uporabljal programski jezik Python v okolju Visual Studio.
Keywords: Daljinsko zaznavanje, nevronske mreže, ocenjevanje vlažnosti tal, polarimetrija, PolSARpro, Python
Published: 18.10.2021; Views: 7; Downloads: 3
.pdf Full text (8,61 MB)

5.
Prenos stila slike s pomočjo prenosnega učenja in nevronskih mrež
Ivona Čolaković, 2021, master's thesis

Abstract: Hitro razvijajoče področje umetne inteligence se v zadnjih letih integrira v različna področja in tako postaja neizogiben del številnih človeških dejavnosti. Umetna inteligenca je pokazala, da se lahko integrira tudi v področje umetnosti in ustvarja nova umetniška dela a podlagi kopiranja stilov grafičnih del priznanih avtorjev. Nevronske mreže, ki posnamejo delovanje človeških možganov, dodatno pomagajo pri tem postopku, saj omogočajo razpoznavo vzorcev v stilih grafičnih del. V magistrskem delu se osredotočimo na raziskovanje tehnike prenosa stila grafičnih del iz enega na drugo grafično delo s pomočjo nevornskih mrež. V ta namen opišemo sestavne dele nevronskih mrež, podrobneje razložimo konvolucijske nevronske mreže in predstavimo pojem prenosnega učenja. Z namenom boljšeg razumevanja področja prenosa stila ilustracij pregledamo obstoječe raziskave ter opišemo delovanje algoritma za prenos stila. V okviru magistrskega dela prikažemo implementacijo in rezultate eksperimenta skozi katerega smo ugotovili, da pristop prenosa stila lahko uspešno prenaša stil iz ilustracij na fotografije kakor tudi iz ilustracij na druge ilustracije.
Keywords: prenos stila, konvolucijske nevronske mreže, prenosno učenje
Published: 18.10.2021; Views: 10; Downloads: 6
.pdf Full text (3,40 MB)

6.
Adversarna motnja razpoznave slik nevronske mreže s pomočjo evolucijskega algoritma
Rok Kukovec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uspešnost prepoznavanja slik z uporabo nevronskih mrež je odvisna od parametrov in filtrov, optimiziranih skozi učni proces. Tukaj najdemo razliko v načinu prepoznavanja motivov med ljudmi in stroji. Pojavi se vrzel, ki jo napadalec s pomočjo adversarnih motenj lahko izkoristi. Slike so na videz neopazno spremenjene, ljudje razlike težko zaznajo, vendar klasifikacija nevronske mreže odpove. To delo raziskuje poustvarjanje slik z evolucijskim algoritmom. Konvolucijska nevronska mreža AlexNet po spremembi ne more prepoznati predhodno jasnih motivov. Človeku prepoznavna slika se ohrani. Pari izvirnih in poustvarjenih slik so bili primerjani z uporabo vizualne ocene in statističnih metrik.
Keywords: adversarna motnja, evolucijski algoritmi, konvolucijske nevronske mreže, računalniški vid
Published: 24.08.2021; Views: 320; Downloads: 93
.pdf Full text (5,61 MB)

7.
Napovedovanje verjetnosti neplačila z nevronskimi mrežami
Urban Rajter, 2021, master's thesis

Abstract: Umetna inteligenca se nanaša na teorijo in razvoj računalniških sistemov, ki lahko opravljajo naloge, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Podskupina strojnega učenja je globoko učenje, kjer se umetne nevronske mreže, algoritmi, ki jih navdihujejo človeški možgani, učijo iz velikih količin podatkov. Podobno, kot se ljudje učimo iz izkušenj, bi algoritem globokega učenja večkrat ponovil isto nalogo in jo vsakič nekoliko prilagodil, da bi izboljšal rezultat. V tej magistrski nalogi so predstavljene nevronske mreže, tipi nevronskih mrež in njihova uporaba. Podrobneje je opisana uporaba nevronskih mrež za namene napovedovanja verjetnosti neplačila. Uporabljen je model globoke nevronske mreže na anonimiziranih podatkih podjetja. Opisan je postopek priprave podatkov in postopek učenja modela na vhodnih podatkih. Analiza končnega rezultata pove, da je uporaba nevronskih mrež smiselna, saj algoritem nudi visoko natančnost.
Keywords: strojno učenje, nevronske mreže, globoko učenje, globoke nevronske mreže, kreditno tveganje
Published: 02.08.2021; Views: 163; Downloads: 19
.pdf Full text (1,95 MB)

8.
Ocenjevanje starosti osebe na osnovi digitalnih posnetkov z uporabo konvolucijskih nevronskih mrež
Tilen Krel, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja z ocenjevanjem starosti osebe na osnovi digitalnih posnetkov z uporabo konvolucijskih nevronskih mrež. Razvit in implementiran je bil lasten model konvolucijske nevronske mreže za ocenjevanje starosti osebe iz digitalnega posnetka. Kot osnova za naš model je bila uporabljena in modificirana obstoječa arhitektura konvolucijske nevronske mreže VGG-Face, namenjena razpoznavanju obrazov. Za učenje in testiranje sta bili uporabljeni bazi podatkov IMDB-WIKI in FG-NET. Na bazi podatkov IMDB-WIKI je bila dosežena povprečna napaka med dejansko in ocenjeno starostjo 6,7 leta, na bazi podatkov FG-NET pa z validacijsko metodo »izpusti-eno-osebo« izračunana povprečna napaka med dejansko in ocenjeno starostjo 3,9 leta. Dobljeni rezultati so primerljivi oziroma le malo zaostajajo za najuspešnejšimi metodami za ocenjevanje starosti osebe z digitalnega posnetka. Na tej osnovi se naš model ocenjuje kot primeren za uporabo v produkcijskih rešitvah.
Keywords: računalniški vid, konvolucijske nevronske mreže, globoko učenje, ocenjevanje starosti
Published: 17.02.2021; Views: 243; Downloads: 40
.pdf Full text (1,01 MB)

9.
Razpoznavanje človeških emocij na digitalnih posnetkih s pomočjo konvolucijskih nevronskih mrež
Aleš Pernat, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z razvrščanjem šestih osnovnih človeških emocij in nevtralnega izraza s pomočjo digitalnih posnetkov in konvolucijskih nevronskih mrež. Pregledali smo področje razpoznavanja človeških emocij in natančno preučili konvolucijske nevronske mreže. Implementirali smo več modelov sodobnih konvolucijskih nevronskih mrež, ob tem pa razvili tudi lastne modele. Uporabili smo knjižnico Tensorflow in programski jezik Python. Naše predlagane rešitve smo preizkusili na prosto dostopnih podatkovnih zbirkah CK+, MMI in JAFFE. Slike iz podatkovnih zbirk smo obogatili z zrcaljenjem in rotiranjem, tako da smo dobili večjo količino podatkov. Za validiranje smo uporabili pristop, neodvisen od subjekta, in petkratno navzkrižno validacijo. Najboljši rezultati razvrščanja z našimi predlaganimi metodami so bili 91,65 % na zbirki CK+, 59,08 % na zbirki MMI in 67,86 % na zbirki JAFFE. Rezultati na zbirki CK+ so primerljivi z rezultati sorodnih del, na preostalih dveh zbirkah pa je uspešnost razvrščanja z našimi pristopi bistveno slabša od rezultatov sorodnih del.
Keywords: človeške emocije, konvolucijske nevronske mreže, digitalne slike, strojno učenje
Published: 04.01.2021; Views: 180; Downloads: 33
.pdf Full text (1,30 MB)

10.
Zaznava oljnih madežev v multispektralnih satelitskih slikah
Marko Kužner, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu predstavljamo analizo metod za zaznavanje oljnih madežev na vodni površini s satelitom TRISAT. Primerjali smo metodo največjega verjetja in nevronsko mrežo. Algoritma smo učili in testirali nad dvema različnima bazama podatkov. Z rezultati smo pokazali, da je metoda največjega verjetja računsko in prostorsko bolj spremenljiva pri manjšem številu vhodnih podatkov, medtem ko se je nevronska mreža izkazala za natančnejšo. S primerjavo najboljših izbranih kanalov nad bazama podatkov smo pokazali, da so si izbrani kanali podobni. Rezultate tega diplomskega dela lahko uporabimo za izvedbo algoritma nad referenčnimi slikami satelita TRISAT.
Keywords: satelit TRISAT, metoda največjega verjetja, nevronske mreže, zaznavanje olja, kratkovalovni infrardeči spekter
Published: 01.12.2020; Views: 447; Downloads: 0
.pdf Full text (1,57 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica