Search the digital library catalog

Abstract: V zaključnem delu so obravnavani različni vidiki laganja, vključno z opredelitvijo laži, razlogi za laganje, lastnostmi dobrih lažnivcev ter besednimi in nebesednimi znaki laganja. Raziskave kažejo, da obstajajo različne definicije laganja ter vplivi možganov in fizioloških manifestacij na proces laganja. Različni motivi za laganje so opisani kot zaščita čustev, izogibanje kazni, samozaščita, prizadetost drugih ter tudi pozitivna povezava nekaterih vrst laži z drugimi kognitivnimi sposobnostmi. Ugotavlja se tudi lastnosti dobrih lažnivcev, vključno z manipulacijo, igralništvom, izraznostjo, telesno privlačnostjo, izkušnjami, samozavestjo, zgovornostjo, izvirnim razmišljanjem in drugimi. Raziskave kažejo, da so odkrivanje in interpretacija laži kompleksni procesi, ki temeljijo na besednih in nebesednih znakih ter, da je natančnost odkrivanja laži splošno nizka. Zaključno delo prav tako opisuje tehnike za ugotavljanje laganja in da so te metode uporabn, za preiskave v kontekstu forenzičnih in zasliševalnih situacij, vendar imajo omejitve in niso popolne. V zaključnem delu smo z raziskovalnimi vprašanju prišli do ugotovitev, da zgolj z neverbalnimi znaki ne moremo ugotoviti ali nekdo laže ali ne. Ugotovili smo tudi, da se čustva izražajo z neverbalnimi znaki. Ljudje z višjo čustveno inteligenco pa lažje nadzorujejo svoja čustva, kar pomeni, da je uhajanje čustev preko neverbalnih znakov manjše, zaradi tega pa je pri ljudeh z višjo čustveno inteligenco težje zaznati laganje.
Keywords: laži, tehnike ugotavljanja laži, čustva, neverbalni znaki, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.02.2024; Views: 355; Downloads: 82
Full text (920,25 KB)

Abstract: Ugotavljanje verodostojnih dejstev in dokazov je bistveno v preiskovalnih in sodnih postopkih. Tehnike za ugotavljanje laganja delimo na neverbalne in verbalne. V praksi se še vedno pogosteje uporabljajo poligraf in neverbalne tehnike, medtem ko je uporaba verbalnih tehnik bistveno manjša, čeprav so raziskave ugotovile, da se njihova točnost giblje okoli 70 %. Najbolj znane tehnike za ugotavljanje besednega laganja so kriterijska vsebinska analiza, nadzorovanje resničnosti in nekoliko novejša tehnika – znanstvena analiza vsebine. Znanstvena analiza vsebine je tehnika za ugotavljanje besednega zavajanja na podlagi pisne izjave. Raziskave kažejo, da je neučinkovita in nestandardizirana, ker pa zavajajoče ponuja hitro rešitev sicer kompleksnega problema ugotavljanja laganja, jo nekatere varnostne agencije uporabljajo. Ne zavedajo pa se, da se z uporabo tehnike SCAN lahko izpostavljajo še večjim varnostnim tveganjem in neučinkovitosti lastnega dela. Učinkovitost tehnike še nikoli ni bila testirana v Sloveniji, zato je magistrsko delo namenjeno preverjanju tehnike v slovenskem kulturnem in jezikovnem okolju. V raziskavi so sodelovali študenti Fakultete za varnostne vede. 64 udeležencev je bilo naprošenih, da napišejo dve izjavi o negativnih dogodkih, eno resnično in eno izmišljeno. Presojevalke izjav so bile štiri študentke. Opravile so deseturno usposabljanje iz tehnike SCAN, ki je potekalo v več delih. Seznanjene so bile z namenom raziskave, niso pa vedele, katere izjave so resnične in katere ne. Zaradi morebitnega učinka zaporedja je zaporedje ocenjevanja izjav specifično za vsako presojevalko. Izjave so ocenjevale v skladu s kriteriji tehnike SCAN. Raziskava je bila anonimna in vsi udeleženci so sodelovali prostovoljno. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da s tehniko znanstvene analize vsebine ni mogoče ugotavljati zavajanja. Razlike med resničnimi in lažnimi izjavami so majhne in statistično nepomembne, kar potrjuje neučinkovitost tehnike.
Keywords: preiskovanje, zasliševanje, verodostojnost, laganje, laži, zavajanje, verbalni znaki, neverbalni znaki, analize, magistrska dela
Published in DKUM: 17.01.2018; Views: 1599; Downloads: 166
Full text (997,96 KB)

Abstract: Obraz je neskončna zakladnica podatkov o čustvih. Informacije na obrazu niso le znamenje o tem, kaj se dogaja v nas, ampak so v nekem smislu natančno tisto, kar imamo v mislih. Izurjeni strokovnjaki naj bi kljub kratkotrajnosti znali zaznati in prepoznati mikro obrazne izraze, kar pa je manj zanesljivo in težje brez videoposnetka. Ugotavljanje pričanja z opazovanjem besednih in nebesednih znakov zavajanja je pomembno predvsem takrat, ko dejanskega stanja ne moremo ugotoviti drugače, z drugimi dokazi ali pričami. Bistveno je, da so kriminalisti seznanjeni z vsemi znaki zavajanja, saj jih tako lahko hitreje prepoznajo. Namen diplomskega dela je bil definirati bistvene elemente za ugotavljanje verodostojnosti na podlagi usmerjanja pozornosti na besedne in nebesedne znake. Cilj je bil ugotoviti, kako bi lahko ta koncept vpeljali v prakso pri nas ter v kolikšni meri je (že) znan našim kriminalistom. Iz prebrane literature sem ugotovila, da so verbalni znaki manj znani in da podcenjujemo njihovo zanesljivost saj dajemo večjo pozornost neverbalnim znakom. V praksi je več ugotavljanja zavajanja s pomočjo nebesednih znakov kot s pomočjo besednih znakov. Raziskave tako potrjujejo, da ljudje, ki lažejo v običajnih okoliščinah precej več gestikulirajo, skušajo se govornim in glasovnim posebnostim zavestno izogibati, prav tako ljudje, ki lažejo med govorjenjem pogosteje obmolknejo in se večkrat zmotijo.
Keywords: pričanje, priče, verodostojnost, laganje, verbalni znaki, neverbalni znaki, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1466; Downloads: 108
Full text (528,75 KB)

Abstract: Celoten namen diplomske naloge je bila izvedba raziskave, ki je temeljila na principu odkrivanja laži na podlagi mikro-obraznih izrazov in telesne govorice. Zasnova diplomske naloge je potekala že od prvega letnika. Mikro-obrazni izrazi in telesna govorica so v zadnjih letih zelo popularni v vseh medijih, vendar gre za vprašljive metode, ki se pogosto ne zanašajo na raziskave. Zato sem iz uvoda postopoma prehajal na mikro-obrazne izraze. V nalogi sem pobliže predstavil kaj je laganje ter uporabil različne načine in pristope odkrivanja laži. Obe metodi odkrivanja laži temeljita na t.i. čustvenem pristopu, zaradi tega emocije igrajo ključno vlogo v diplomski nalogi. Zaradi tega je bilo potrebno okvirno opisati sedem osnovnih čustev in njihove karakteristike na obrazu, ki so značilne za njih. Mikro-obrazni izrazi temeljijo ravno na osnovnih čustvih in njihove karakteristike se lahko pojavijo in zaznajo na obrazu. Za sedem osnovnih čustev velja, da so univerzalna in se kot taka pojavijo pri vseh pripadnikih človeške rase. Njihova značilnost je tudi ta, da so prepoznana povsod po svetu. V diplomski nalogi sem opisal še znake neverbalne govorice, ki lahko indicirajo laž oz. vznemirjenost. Poleg analize pisnih virov sem podajal še kritične argumente drugih avtorjev, ker menim, da trditve pridobijo na teži, ko so potrjene kljub kritikam. Glavnina diplomske naloge je bila izvedena raziskava, s katero smo lahko potrdili obstoj mikro-obraznih izrazov ter njihovo praktično aplikacijo izven laboratorija. Raziskava, ki smo jo izvedli s kolegi velja za prvo raziskavo iz tega področja na območju Slovenije in kot taka nosi določeno težo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je s pomočjo mikro-obraznih izrazov vsaj delno možno sklepati o iskrenosti podane verbalne izjave. V kolikor so nas mikro-obrazni izrazi v to prepričali, smo na področju telesne govorice dobili rezultate, ki ne potrjujejo dela hipoteze, ki se nanaša na telesno govorico. Prav tako sem mnenja, da je uporaba mikro-obraznih izrazov v praksi mogoča in koristna.
Keywords: laganje, laži, zaznavanje, neverbalni znaki, telesna govorica, obrazni izrazi, analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.07.2012; Views: 3297; Downloads: 674  (3 votes)
Full text (1,77 MB)