| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DETEKTIVSKA DEJAVNOST KOT (NE)DOVOLJEN POSEG V ZASEBNOST IN NJEGOV POMEN ZA KAZENSKI POSTOPEK
Maja Petek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja probleme, ki se pojavljajo na področju detektivske dejavnosti zaradi uporabe metod in sredstev, s katerimi detektivi posegajo v pravico do zasebnosti, ki je ena izmed temeljnih ustavno zavarovanih človekovih pravic. Zaradi pomanjkljivega zakona v praksi prihaja do različne razlage posameznih zakonskih določb in zapolnjevanja pravnih praznin. Detektivi se tako poslužujejo nekaterih metod in sredstev, ki jih zakon niti izrecno ne dovoljuje niti ne prepoveduje. Med najbolj spornimi sta neposredno pogodbeno opazovanje in sledenje in dokumentiranje s tehničnimi sredstvi, kamor prištevamo fotografiranje in video snemanje, s katerimi se posega v človekovo zasebnost in za katera so določene institucije in posamezniki mnenja, da gre za prikrite preiskovalne ukrepe, ki so detektivom z zakonom izrecno prepovedani. Vendar vsako opazovanje, sledenje ali dokumentiranje s tehničnimi sredstvi ni prikrit preiskovalni ukrep. Diplomsko delo opredeljuje meje še zakonitega posega v zasebnost na področju opravljanja detektivske dejavnosti. Razvoj detektivske dejavnosti in problemi, ki so se pojavili v praksi pa kažejo na to, da je potrebno spremeniti zakon tako, da bo izrecno določal, na kakšen način lahko detektivi izvajajo svojo dejavnost, ter katere metode in sredstva lahko pri tem uporabljajo. Mednje prav gotovo sodijo tudi neposredno osebno zaznavanje ter uporaba tehničnih sredstev, ki so nujno potrebni za kvalitetno opravljanje detektivskih storitev.
Keywords: detektivska dejavnost, detektiv, pravica do zasebnosti, prikriti preiskovalni ukrepi, neupravičeno slikovno snemanje, tajno opazovanje
Published: 10.05.2011; Views: 2821; Downloads: 446
.pdf Full text (510,89 KB)

2.
Kolizija ustavnih pravic pri neupravičenem prisluškovanju, zvočnem in slikovnem snemanju
Kristjan Zahrastnik, 2017, master's thesis

Abstract: Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje ter neupravičeno slikovno snemanje sta kot kaznivi dejanji določena v Kazenskem zakoniku. Kaznivi dejanji predstavljata hkrati tudi kršitev ustavne pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, vendar ne predstavljata kršitve v primeru, ko gre za varovanje v luči okoliščin konkretnega primera pomembnejše ustavne pravice. V takšnih primerih nastane kolizija sobivajočih ustavnih pravic, in sicer najpogosteje med pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico, ki zagotavlja varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic. Takšno nasprotje med ustavnima pravicama se ne presoja s pomočjo načela sorazmernosti, ampak z metodo razlage, ki se imenuje praktična konkordanca. Pravilo praktične konkordance, poenostavljeno rečeno s tehtanjem pomena pravic v okoliščinah konkretnega primera določi, kateri kolidirajoči pravici je dana prednost. Rezultat kolizije ustavnih pravic ima lahko za posledico, da je zaradi zasledovanja pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ali katere druge ustavne pravice določeno prisluškovanje in zvočno snemanja ali slikovno snemanje upravičene narave. Splošni pojem kaznivega dejanja je v slovenskem kazenskem pravu zasnovan v treh stopnjah. Zaradi omenjenega se postavlja vprašanje, ali se kolizija ustavnih pravic, v skladu s katero je bilo snemanje osebe upravičeno, rešuje na ravni biti (prva stopnja) ali v okviru protipravnosti (druga stopnja). Kazensko pravo vsebuje tudi izjeme, ki dajejo podlago za uporabo zvočnega in slikovnega snemanja. Utemeljeno uporabo naprav za tovrstno snemanje med drugimi dovoljujejo ukrepi, poimenovani prikriti preiskovalni ukrepi, ki predstavljajo upravičljivo prisluškovanje, zvočno in slikovno snemanje ter posledično izjeme od kaznivih dejanj neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja ter neupravičenega slikovnega snemanja. Izpostavljena je posebnost elektronskega dokaza kot dokaznega sredstva, ki nakazuje, da je potrebno elektronski dokaz zaradi svojevrstnosti v določenih primerih obravnavati izven že poznanih oblik dokaznih sredstev. Ker lahko pride do razhajanj med standardi, ki so uveljavljeni v materialnem delu kazenskega prava, in med tistimi, ki oblikujejo kazensko procesno pravo, je opravljena primerjava med pravno dopustnostjo tehničnih posnetkov kot dokaznega sredstva in ravnanja, ki pomeni neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje ali neupravičeno slikovno snemanje. Izbrana je pomembnejša sodna praksa slovenskih sodišč z namenom dodatne razjasnitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja oziroma kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja ter z namenom orisa kolizije ustavnih pravic, povzročene s snemanjem posamezne osebe ali njenega ravnanja.
Keywords: Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje, neupravičeno slikovno snemanje, kolizija ustavnih pravic, praktična konkordanca, osebnostne pravice in svoboščine, elektronski dokazi, prikriti preiskovalni ukrepi.
Published: 13.11.2017; Views: 472; Downloads: 154
.pdf Full text (993,58 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica