1. Vrednotenje investicije na primeru postavitve nove linije za separatorje v podjetju MPI-reciklaža, d. o. o. : magistrsko deloJaka Praper, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vrednotenje investicije v novo linijo za separatorje v podjetju MPI-reciklaža, d. o. o. Prikazane so tehnično-tehnološke lastnosti linije, izračunani so vsi prihodki in odhodki oziroma donosnost investicije. Za vrednotenje investicije so uporabljene dinamične metode, na podlagi katerih je izračunana in prikazana doba vračanja investicije, neto sedanja vrednost in notranja stopnja donosa. Izračuni so pokazali, da se investicija ob navedenih predpostavkah povrne v treh letih in enajstih mesecih, kjer ob diskontni stopnji 12 % NSV znaša 755.266,90 evra in NSD 31 %. Zaradi nepredvidljivih razmer na trgu se je opravila še analiza občutljivosti za različne scenarije, od faktorja 5 do 25 %. Pokazalo se je, da na dobo vračanja investicije najbolj vpliva zmanjšana pridobljena količina svinca in PP. V primeru uresničitve vseh naštetih scenarijev pa je investicija sprejemljiva do faktorja 10 %. Keywords: separatorji, svinec, polipropilen, vrednotenje investicije, doba vračanja, neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa, finančni kazalniki Published in DKUM: 09.02.2024; Views: 394; Downloads: 56 Full text (1,87 MB) |
2. Ocena ekonomike pridelave in predelave jagod kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : magistrsko deloNeža Slovša, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59. Keywords: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 822; Downloads: 124 Full text (1,03 MB) |
3. Ocenjevanje investicijskih projektov: metode in njihova uporaba v podjetju palfinger d.o.o.Karmen Kolarič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrska naloga je razdeljena na štiri večja poglavja. Po uvodu, kjer smo predstavili cilje, namen, hipoteze, predpostavke in omejitve, smo opisali značilnosti in klasifikacijo investicijskih projektov. Opisali smo tudi načrtovanje investicij kot del procesa upravljanja in kot del procesa odločanja o kapitalskih investicijah. Predstavili smo orodja za strateško analizo, ki podpirajo proces odločanja o kapitalskih investicijah, nato pa opisali osnovne metode ocenjevanja investicij, predstavili njihove prednosti in pomanjkljivosti ter razpravljali o premišljeni izbiri metod.
V tretjem poglavju smo podrobneje obravnavali statične metode in metode diskontiranih denarnih tokov. Vsako metodo smo najprej opisali, predstavili ključne pojme, jo prikazali na primeru ter podali končno oceno oziroma ugotovitev. V četrtem poglavju sledi praktični prikaz uporabe metod v podjetju Palfinger d. o. o. Po kratki predstavitvi podjetja in zgodovini investicij smo podali še oceno ekonomske upravičenosti investicijskega projekta v tem podjetju glede na neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosnosti in metodo vračilnega obdobja. Magistrsko nalogo smo zaključili s sklepom, kjer smo med drugim potrdili oziroma ovrgli v uvodu postavljene hipoteze. Keywords: investicija, naložba, projekt, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti Published in DKUM: 30.11.2022; Views: 768; Downloads: 104 Full text (2,01 MB) |
4. Določitev optimalne konfiguracije in tehnično- ekonomska analiza postavitve fotonapetostnega sistemaEva Bahčič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Namen zaključnega dela je opraviti tehnično-ekonomsko analizo postavitve fotonapetostnega sistema skupne moči 3 MW. Pri določitvi tehnično-ekonomske analize fotonapetostnega sistema bomo sledili uveljavljenim metodam za izračun sončnega obsevanja in ekonomskih kazalnikov za oceno investicije. Izračun sončnega obsevanja bo temeljil na podlagi meritev sončnega sevanja na vodoravno površino, ki smo jih pridobili s strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Določeni parametri, ki so bili uporabljeni za izračun ekonomske analize so bili pridobljeni iz spletnih bančnih portalov in s strani operaterja trga z električno energijo BORZEN. Rezultat zaključnega dela bo celovita tehnično-ekonomska analiza postavitve fotonapetostnega sistema, ki bo predstavljala izbiro optimalne konfiguracije tako s tehničnega kot z ekonomskega vidika. Na podlagi izračuna bomo pridobili širše znanje in ključne ugotovitve o pravilno izbrani konfiguraciji fotonapetostnega sistema. Poleg omenjenega pa bo izračun predstavljal dobro izhodišče za nadaljnje projekte. Keywords: fotonapetostni sistem, tehnično-ekonomska analiza, sončno sevanje, konfiguracija, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti Published in DKUM: 15.12.2021; Views: 1416; Downloads: 197 Full text (2,75 MB) |
5. Simulacija in optimiranje organskega Rankinovega cikla za izkoriščanje odpadne toplote pri proizvodnji aluminija : magistrsko deloMonika Dokl, 2021, master's thesis Abstract: Proizvodnja aluminija spada med energetsko najintenzivnejše proizvodne procese, saj se med postopkom elektrolize porabi velika količina električne energije. Približno polovica energije, ki se porabi med proizvodnjo, se izgubi kot odpadna toplota. Takšna nizkotemperaturna toplota je primerna za pridobivanje energije, kot je proizvodnja električne energije z organskim Rankinovim ciklom (ORC).
V magistrskem delu smo se osredotočili na maksimiranje proizvodnje električne energije in maksimiranje neto sedanje vrednosti (NSV) celotnega sistema. V procesu smo uporabili tri delovne tekočine R245fa, R1234yf in R1234ze ter analizirali ekonomsko uspešnost projekta. Proces smo simulirali s simulatorjem Aspen Plus in optimirali z optimizacijskim programom GAMS. Pri simulaciji smo za organske delovne tekočine in vodo upoštevali termodinamsko metodo REFPROP, medtem ko smo za dimne pline zaradi vsebnosti HF uporabili metodo NRTL. Podatke o odpadnem viru toplote pri proizvodnji aluminija smo dobili iz aluminijeve industrije in podatke o termofizikalnih lastnostih fluidov v bazi podatkov programa Aspen Plus. Z optimiranjem smo določili optimalne delovne parametre, kot so masni in energijski pretoki, tlaki in temperature v procesu ter ocenili ekonomsko uspešnost projekta. V osnovnem modelu smo preučevali vpliv minimalne temperaturne razlike v toplotnih prenosnikih, temperature in pretoka dimnih plinov na maksimalno proizvodnjo električne energije v turbini ter vpliv cene toplote na maksimalno neto sedanjo vrednost.
Z optimiranjem smo poiskali optimalno ravnovesje med termodinamskimi in ekonomskimi parametri sistema. Proces z delovno tekočino R245fa lahko s turbino proizvede do 803,35 kW električne energije. Okolju prijaznejši delovni tekočini R1234yf in R1234ze dajeta nižjo proizvodnjo električne energije in manj dobičkonosen sistem. Proces je ekonomsko uspešen le, če poleg proizvodnje električne energije uporabimo toplotno energijo, kjer cena toplote znaša vsaj 0,008 EUR/kWh. Keywords: proizvodnja aluminija, izkoriščanje odpadne toplote, organski Rankinov cikel, proizvodnja električne energije, optimiranje, neto sedanja vrednost Published in DKUM: 18.05.2021; Views: 1203; Downloads: 113 Full text (2,61 MB) |
6. Investicijska ocena projekta in vzpostavitev obrata za predelavo krmnih mešanicGregor Kramberger, 2020, master's thesis Abstract: Namen raziskave je bil oceniti investicije za zagon idejnega predelovalnega obrata za krmne mešanice ŽIPO Lenart, d.o.o in na podlagi vhodnih parametrov analize oceniti tudi obdobje povračila vloženih investicijskih sredstev. Ob upoštevanju vložka v učinkovit sistem upravljanja kvalitete in varnosti krme, postopka registracije, pridobitve dovoljenj za odprtje, smo želeli raziskati finančno smiselnost v investicijo. Investicijsko analizo smo opravili s pomočjo analize stroškov in koristi (CBA) na podlagi dinamične metode ocene investicije. V namen analize smo ocenili investicijo v predelavo krmnih mešanic na obratu ŽIPO Lenart d.o.o, ob upoštevanju njihovih receptur in proizvodnje krmne mešanice A (za teleta do 120 kg) in krmne mešanice B (za teleta do 250 kg). Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano prodajno ceno krmila (380,00 in 340,00 €/t) ne bi bila upravičena. Investicija je finančno upravičena v primeru povišanja prodajne cene obeh krmnih mešanic v povprečju za 11,14 % in se po 15 letih povrne ob 5 % obrestni meri (NSV = 42.506 €). Ugotovili smo, da investicija v tem primeru še dopušča 5,418 % obrestno mero, da bi se povrnila v 15-letnem časovnem obdobju. Keywords: investicija / neto sedanja vrednost / krmna mešanica / upravljanje varnosti krme / registracija obrata Published in DKUM: 02.03.2020; Views: 2190; Downloads: 295 Full text (1,66 MB) |
7. Celovita sinteza trajnostnih (bio)kemijskih in drugih procesnih oskrbovalnih mrež : doktorska disertacijaŽan Zore, 2019, doctoral dissertation Abstract: V zadnjih letih je netrajnostni razvoj človeške družbe povzročil degradacijo okolja in velike ekonomske ter družbene probleme. Za omenjene probleme obstaja več vzrokov, poglavitna med njimi sta pospešena rast svetovnega prebivalstva in s tem vse hitrejša rast potreb prebivalstva. Za obrnitev tega trenda je pomembno, da so trenutne in nadaljnje naložbe čim bolj trajnostne. Trajnostne naložbe morajo biti sprejemljive tako iz ekonomskih, okoljskih kot socialnih vidikov.
Za pravilno izbiro med trajnostnimi alternativami moramo imeti ustrezne kriterije, ki nam ponudijo rešitve, katere odražajo optimalen kompromis med gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo ter socialno pravičnostjo. V doktorski disertaciji predstavljamo na novo razvit trajnostni kriterij ˝trajnostni dobiček˝, ki enakovredno uravnoteženo vključuje vse tri trajnostne dimenzije. Poleg ekonomskega dobička, v okoljski komponenti enakovredno obravnava neposredne obremenilne in posredne razbremenilne učinke na okolje. Socialna komponenta pa zajema vplive na zaposlene in lokalno prebivalstvo. Vsi parametri so zasnovani na monetarni osnovi, ki omogoča njihovo enostavno združevanje v končni sestavljen kriterij in je razumljiva tudi širši javnosti. Razvit trajnostni kriterij omogoča ocenjevanje naložbe tako z vidika podjetja, širše regije kot nacionalnega vidika. Določitev dolgoročnih projektov je velik izziv, zato smo trajnostni dobiček nadgradili v koncept trajnostne neto sedanje vrednosti. V doktorski disertaciji smo z novo razvitim kriterijem ˝trajnostno neto sedanjo vrednostjo˝ raziskali tudi vpliv časovne komponente na vrednotenje trajnosti. Zasnova sestavljenih kriterijev omogoča reševanje večjih sinteznih problemov, saj se večkriterijsko optimiranje z matematičnim programiranjem pri uporabi sestavljenega kriterija spremeni v enokriterijsko.
Za prikaz aplikacije na novo razvitih trajnostnih kriterijev smo razvili manjši demonstracijski model energetske oskrbovalne mreže in dodelali koncept (bio)kemijske oskrbovalne mreže. Nadgradnja (bio)kemijskih oskrbovalnih mrež v širok sistem oskrbovalnih mrež predstavlja odziv na izziv izvedbe celovite večnamenske sinteze, ki temelji na trajnostnih načelih z uporabo obnovljivih virov od molekularne ravni do ravni procesnih obratov in njihovih povezav na regionalni ali celo globalni ravni. Poleg (bio)kemijske smo vključili tudi kmetijsko in energetsko oskrbovalno mrežo. Sinteza sistema oskrbovalnih mrež s svojo širino in kompleksnostjo ponuja praktično neomejeno število možnih rešitev. Ker je sinteza sistema oskrbovalnih mrež na splošno zapletena in obsežna za modeliranje, smo uporabili učinkovite dekompozicijske tehnike in tehnike za zmanjševanje velikosti modela.
V okviru doktorske disertacije smo razvili metodologijo za načrtovanje novih, okolju prijaznih procesov in produktov. V povezavi z globalnim ocenjevanjem življenjskega kroga smo razvili učinkovita orodja za načrtovanje in ocenjevanje novih spojin in sintezo inovativnih procesov v procesnih industrijah. Glavna vizija koncepta je z uporabo matematičnega programiranja hkratne sinteze sistema mrež temeljito preoblikovati procese in druge sisteme, da bi dosegli trajnejšo proizvodnjo in porabo, kar ima znaten potencial za inovacije in nova odkritja. Keywords: Trajnostni dobiček, trajnostna neto sedanja vrednost, trajnostni kriterij, sinteza oskrbovalnih mrež, širok sistem oskrbovalnih mrež, večnamenska optimizacija, kemijska oskrbovalna mreža, trajnostna oskrbovalna mreža Published in DKUM: 24.04.2019; Views: 1495; Downloads: 151 Full text (3,61 MB) |
8. Tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne Belca IIŽiga Papić, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava tehnični in ekonomski del vrednotenja investicije v izgradnjo male hidroelektrarne. Tako je cilj magistrskega dela ugotoviti, ali ima reka Belca dovolj energetskega potenciala za investicijo v izgradnjo male hidroelektrarne. Na podlagi izmerjenega bruto padca in razpoložljivega pretoka vode je izveden preračun vseh glavnih sestavnih elementov male hidroelektrarne. Namen zaključnega dela je tudi ugotoviti, kako perspektivna je izgradnja male hidroelektrarne iz ekonomskega vidika. Na podlagi investicijskega vložka in obratovalnih stroškov je izvedena analiza upravičenosti investicije pri različnih odkupnih cenah električne energije. Podani so napotki potencialnemu investitorju, pri kateri odkupni ceni električne energije je realizacija projekta smiselna. Keywords: male hidroelektrarne, reka Belca, hidropotencial, ekonomska analiza, neto sedanja vrednost Published in DKUM: 22.03.2017; Views: 2127; Downloads: 116 Full text (2,81 MB) |
9. Sinteza sistemov z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednostiDavid Širovnik, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava uporabo koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti kot novega merila in kriterija za merjenje trajnosti ob upoštevanju ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika (Širovnik in drugi, 2016). Namreč, pri sintezi trajnostnih sistemov, kjer je veliko število alternativ, so potrebni takšni kriteriji, ki omogočajo dobiti najboljšo rešitev z enokriterijskim optimiranjem.
V prvem delu z ustreznim sestavljanjem različnih kriterijev predstavljamo pretvorbo večkriterijskega problema v enokriterijski s konceptom trajnostne neto sedanje vrednosti. Z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednosti je mogoče dosegati optimalno ravnovesje med ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi kriteriji.
V drugem delu je predstavljena uporaba koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti iz mikro in makroekonomskih vidikov na primerih dobavnih omrežij: i) oskrbovalno omrežje bioplina iz živalskih odpadkov na nivoju podjetja in ii) regionalno dobavno omrežje za proizvodnjo biogoriv na nivoju večje regije (na primeru Srednje Evrope).
Rezultati kažejo, da so dobavna omrežja za proizvodnjo bioplina in biogoriv na regionalnem nivoju trajnostne tako z mikroekonomskega kot tudi iz makroekonomskega vidika. Keywords: sinteza procesov, trajnostni vidik, trajnostna neto sedanja vrednost, večkriterijsko optimiranje, dobavno omrežje, dobavno omrežje proizvodnje bioplina, regionalno dobavno omrežje proizvodnje biogoriv Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1829; Downloads: 218 Full text (10,71 MB) |
10. Študije možnosti tehnologij za zajemanje CO2Timi Kokol, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo prikazuje študije možnosti tehnologij za zajemanje CO2, njegovo skladiščenje in možno uporabo oz. predelavo z upoštevanjem ekonomskih, obratovalnih in okoljskih vidikov. Z uporabo ekonomskih kriterijev, ki upoštevajo časovno vrednost denarja, smo dobili realnejše ocene za sprejemanje odločitev o upravičenosti tehnologij za zajemanje, skladiščenje ter uporabo CO2 pri različnih višinah davka na CO2. V literaturi smo zasledili, da je smiselno preučiti modelne primere proizvodnje alkenov v državah, ki imajo veliko proizvodnjo in porabo premoga, velik uvoz nafte, visoko povpraševanje po alkenih in visoko stopnjo onesnaževanja z emisijami CO2. V diplomskem delu smo obravnavali modelne primere, ki vključujejo primerjavo proizvodnje alkenov iz premoga in nafte, iz premoga s tehnologijo zajemanja in skladiščenja CO2 ter iz premoga ob souporabi zemeljskega ali koksnega plina, ki sta primera uporabe tehnologij zajemanja in uporabe CO2. Rezultati neto sedanje vrednosti, ki vključujejo okoljski kriterij izpusta CO2 na tono proizvedenih alkenov kapacitete od 0,7 Mt/a do 1,5 Mt/a, kažejo na upravičenost vlaganja v procese proizvodnje alkenov iz premoga ter njihovo povečevanje, kljub večjim emisijam CO2, saj vpliv stroškov uvoza vhodnih surovin pri procesih proizvodnje alkenov iz nafte presega vpliv davka na CO2. Ugotovili smo, da je za zmanjšanje izpusta emisij CO2 iz procesov proizvodnje alkenov iz premoga smiselna vpeljava tehnologij zajemanja in skladiščenja CO2, katere rezultati, zaradi primerljivosti s procesi proizvodnje alkenov brez emisij CO2, kažejo na okoljsko upravičenost investicij. Tudi vpeljava tehnologij zajemanja in uporabe CO2, v primeru procesov proizvodnje alkenov iz premoga ob souporabi koksnega plina, kaže na okoljsko in ekonomsko upravičenost investicij pri vseh obravnavanih višinah davka na CO2 zaradi visoke stopnje zajemanja in ponovne uporabe CO2 pri tvorbi produktov ob souporabi koksnega plina, ki ga industrija obravnava kot odpad. Keywords: neto sedanja vrednost, davek na CO2, ogljikov dioksid (CO2), alkeni, zajemanje in shranjevanje CO2 (CCS), zajemanje in uporaba CO2 (CCU) Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 2182; Downloads: 228 Full text (2,20 MB) |