Abstract: Uvod: Kardiopulmonalno oživljanje zahteva brezhibno sodelovanje med člani reanimacijskega tima in njihovim vodjo. Kakovost oživljanja je odvisna od učinkovitega usklajevanja tima, ki ga izboljša učinkovito vodenje. V magistrskem delu smo ugotavljali, kako so člani reanimacijskih timov zadovoljni s svojim timskim delom in vodenjem med kardiopulmonalnim oživljanjem po urgentnih centrih v Sloveniji. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, nanj je odgovorilo 188 anketiranih. Statistično obdelavo hipotez smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Anketirani so izrazili veliko željo po dodatnem usposabljanju za vodenje kardiopulmonalnega oživljanja, kljub temu da so člani tima v večini zadovoljni z vodjo tima. Člani tima so pokazali veliko željo po »timskem pogovoru« po končani reanimaciji, po mnenju anketiranih se ti izvedejo v 50 % primerov oživljanj. Ugotovili smo, da glede na vrsto specializacije vodje tima obstajajo statistično pomembne razlike med člani v oceni zadovoljstva delovanja reanimacijskega tima (pKeywords: Reanimacijski tim, bolnišnični srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, timsko delo, netehnične veščine.Published in DKUM: 24.05.2021; Views: 1221; Downloads: 238 Full text (1,23 MB)
