| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Nestrpnost in politika : magistrsko delo
Sara Poteko, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se odločili podrobneje obravnavati temo nestrpnosti in politike. Menimo, da se politiki pri svojem delu vedno bolj osredotočajo na svoje interese kot pa na interese in pravice drugih, zato nam je pomembno osvetliti ta problem. Vprašali se bomo, ali se s strani politikov tudi dogajajo določene kršitve, ki posledično vplivajo na človekove pravice, ki so temelj vsake demokratične ureditve. V omenjeni magistrski nalogi smo v začetku opredelili nekatere temeljne pojme, ki bodo pomembni pri pisanju tega dela. Nato smo v nadaljevanju predstavili nekatere temeljne stvari, ki so podlaga za nestrpnost in diskriminacijo. V osrednjem delu smo prikazali politiko in načine njenega delovanja oziroma razmišljanja. Prikazali bomo tudi, na kakšne načine poskuša vplivati na mišljenje drugih ljudi. Za nas bo pomembno izpostaviti določena zakonodajna pravila, ki naj bi omejevala politiko in ji onemogočala nepravilne odločitve. Proti koncu smo se navezali tudi na nekatere druge evropske države, da bi ugotovili, katere mehanizme in kakšno zakonodajo imajo le–te ter kako se te države soočajo z podobnimi težavami. Na koncu smo predstavili našo raziskovalno metodo (anketni vprašalnik) in rezultate, ki smo jih dobili s pomočjo te metode dela. V statističnem delu magistrske naloge smo poskušali predstaviti oziroma ugotoviti mnenja izpraševancev o nestrpnosti in politiki ter njenemu delovanju. Želeli smo tudi ugotoviti, ali izpraševanci menijo, da v Sloveniji nestrpnost predstavlja velik problem in ali dojemajo delovanje politike kot nestrpno. Namen naše magistrske naloge je bil predvsem osvetliti problem nestrpnosti v politiki v naši družbi.
Keywords: nestrpnost, diskriminacija, politika, zakonitost, legitimnost, demokracija, človekove pravice, raziskave, magistrska dela
Published: 08.08.2013; Views: 985; Downloads: 290
.pdf Full text (460,06 KB)

2.
VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE: RAZLIKE MED MESTNIMI IN PODEŽELSKIMI OSNOVNIMI ŠOLAMI
Jasmina Jerković, 2015, master's thesis

Abstract: Današnji svet je poln številnih različnih družb in kultur. Tudi ljudje smo si med seboj različni. Na podlagi teh različnosti se predsodki lahko razvijejo zelo hitro. Zato težko rečemo, da v današnjem svetu nestrpnosti ni ter da predsodki ne obstajajo. Slovenija ima, tako kot druge države, svojo zgodovino priseljevanja drugih narodov, ki se vključujejo v slovensko okolje, njihovi otroci pa v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V šolski prostor se tako vključujejo učenci, ki prihajajo iz drugih držav in iz drugega kulturnega prostora, zato je izredno pomembno, da vzgojno-izobraževalne institucije ter zaposleni v njih težijo k enakovrednemu obravnavanju vseh učencev. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se izvaja vključevanje otrok priseljencev v slovenske osnovne šole, ter ugotoviti, ali pri tem obstaja razlika med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami v Sloveniji. Pri tem so bile osnova raziskovalnega dela magistrske naloge Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2011), ki jih je izdal Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo raziskali, koliko in do katere mere svetovalne službe v osnovnih šolah poznajo naveden dokument, kako pogosto se z njim srečujejo in ali pri vključevanju otrok priseljencev dokument uporabljajo kot pomoč. Ugotavljali smo tudi, s katero dokumentacijo si pri vključevanju otrok priseljencev še pomagajo. Ob tem smo prav tako raziskali, če obstaja razlika pri vključevanju otrok priseljencev med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami. Rezultati so pokazali, da večina anketiranih dokument sicer pozna natančno ali delno, vendar ga kot pomoč v določenih primerih dejansko uporablja le približno polovica. Ugotovili smo tudi, da razlike pri uspešnem vključevanju učencev priseljencev med osnovnimi šolami v mestu in na podeželju ne obstajajo. Na podlagi rezultatov smo sklenili, da lokacija osnovne šole torej ni toliko pomembna za uspešno vključevanje učencev priseljencev v slovenske osnovne šole. Pomembnejše so zainteresiranost, predanost delu, lojalnost in strokovnost zaposlenih v osnovnih šolah.
Keywords: otroci priseljenci, vključevanje v slovenske osnovne šole, predsodki, nestrpnost, inkluzija, integracija, multikulturalizem, jezik, mesto, podeželje
Published: 04.05.2015; Views: 1280; Downloads: 353
.pdf Full text (1,83 MB)

3.
SOVRAŽNI GOVOR
Mojca Ajtnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pojem sovražnega govora izhaja iz anglosaškega sveta in temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi, zaradi njihove pripadnosti določeni skupini. Sovražni govor je eden ključnih trenutkov v vzbujanju sovraštva do določenih skupin ljudi. Takšen govor je neizogibno povezan s predsodki, diskriminacijo in stereotipi. Je stalni spremljevalec človeške družbe, vedno večja prisotnost sovražnega govora v današnji družbi pa je posledica potrošniško in kapitalistično naravnane družbe. Na porast prisotnosti sovražnega govora vpliva tudi vedno večja uporaba medijev in svetovnega spleta. Sovražni govor je pravno reguliran na nacionalni ravni posameznih držav ter na mednarodni ravni. Pravni akti tako prepovedujejo javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Pripadnost določeni skupini je določena glede na narodnost, versko, rasno ali etnično pripadnost, spol, premoženjsko stanje, izobrazbo, družbeni položaj, politično prepričanost, invalidnost, spolno usmerjenost, oziroma katerokoli drugo osebno okoliščino.
Keywords: sovražni govor, sovraštvo, diskriminacija, neenakopravnost, nestrpnost, svoboda izražanja
Published: 23.11.2015; Views: 1855; Downloads: 608
.pdf Full text (765,45 KB)

4.
Simboli nestrpnosti na športnih prireditvah
Sandi Vrbanić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Splošno znano je, da so športne prireditve že vrsto let deležne nasilnih in drugih odklonskih vedenj, do katerih prihaja s strani različnih navijaških skupin. Do takšnih vedenj v največji meri prihaja na nogometnih tekmah, tako da lahko rečemo, da so za skrajneže prav nogometni stadioni nekakšen poligon oziroma motivacijski prostor za izražanje nestrpnosti, kjer kažejo razne etnične, verske, lokalne, nacionalne, stanovske in druge vrste pripadnosti. Skozi diplomsko delo smo se predvsem osredotočili na nestrpnost navijačev in uporabo njihove simbolike v okviru aktivnosti, ki jih izvajajo. Najprej smo na kratko predstavili nasilje na športnih prireditvah. Predvsem smo se osredotočili na nogometne tekme in nogometno publiko, kjer nasilje prihaja najbolj do izraza. V nadaljevanju smo predstavili oblike nestrpnih vedenj navijačev, kot so vandalizem, huliganizem, nacionalizem in rasizem ter neonacizem. V največji meri smo se osredotočili na simboliko navijaških skupin, katero je Združenje evropskih nogometnih zvez v okviru organizacije Football Against Racism in Europa predstavilo kot nestrpno in njihovo razkazovanje ter uporabo prepovedalo na nogometnih stadionih v času nogometnih tekem. Te simbole smo podrobno opisali in slikovno prikazali. Predstavili smo njihov pomen skozi čas, saj večina le-teh prvotno ni imelo nestrpnega pomena, temveč je šlo v največji meri za verske simbole. Največ teh simbolov je pridobilo nestrpen pomen v času nacistične Nemčije, ko jih je Adolf Hitler prevzel kot razpoznavne znake nacizma. Po drugi svetovni vojni so jih v uporabo prevzeli neonacisti ter drugi pripadniki raznih rasističnih gibanj in so s takšnim pomenom v uporabi še danes. Predstavljenih je nekaj primerov, ko je do razkazovanja nestrpnih simbolov prišlo na nogometnih tekmah v Republiki Sloveniji. Predstavili smo tudi pravno ureditev v Republiki Slovenije, kjer smo se osredotočili na zakonodajo, katera ureja potek športnih prireditev in ukrepe v primeru kršitev, bodisi v zvezi nasilja oziroma nestrpnosti. Opredelili smo naloge organizatorja, rediteljske službe, policije in Nogometne zveze Slovenije ter opisali potek vzdrževanja javnega reda in miru na športnih prireditvah. V zaključku smo skozi razpravo predstavili, ali je nestrpna simbolika prisotna tudi na športnih prireditvah v Republiki Sloveniji, kateri nestrpni simboli se najpogosteje uporabljajo in na katerih športnih prireditvah najbolj izstopajo ter kako je urejena uporaba teh simbolov na športnih prireditvah.
Keywords: športne prireditve, navijaške skupine, nogomet, simboli, nestrpnost, rasizem, neonacizem, vandalizem, huliganstvo, diplomske naloge
Published: 16.07.2018; Views: 338; Downloads: 77
.pdf Full text (2,06 MB)

5.
Vpliv socialnih omrežij na širjenje nestrpnosti
Matej Hajdinjak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: S kontinuiranim razvojem spleta in spletnih socialnih omrežij postaja problematika nestrpnosti na socialnih omrežjih vse bolj aktualna. Trditi si upamo, da med nami ni takega, ki na spletu še ne bi bil priča nestrpnosti. Tema diplomske naloge se zdi vse bolj relevantna, saj se celoten svet ukvarja s problemom beguncev in migracij, to pa je tematika, ki ponuja zelo različna si mnenja, kar na spletu rado pripelje do nič kaj civiliziranih debat. Namen diplomske naloge je preveriti vpliv socialnih omrežij na širjenje nestrpnosti. Predstavili smo pojem nestrpnosti in njen vpliv na družbo, ter se pri tem še posebej dotaknili rasizma, ki ga je na socialnih omrežjih pogostokrat mogoče zaslediti. Dotaknili smo se tudi nestrpnosti med mladimi, saj so prav mladi večinski uporabniki socialnih omrežij. V nadaljevanju naloge smo predstavili socialna omrežja in njihov nastanek ter preverili kako in v kakšni meri se na njih pojavlja nestrpnost ter rasizem. Zanimalo nas je kaj za preprečevanje nastanka nestrpnosti na socialnih omrežjih storijo njihovi upravljavci in kaj bi še bilo smotrno storiti. Prav tako smo ustvarili spletno anketo, s katero smo uporabnike socialnih omrežij spraševali o njihovem mnenju glede nestrpnosti na socialnih omrežjih. Nestrpnost, diskriminacija in rasizem so na socialnih omrežjih močno zastopane. Meja med svobodo govora in sovražnim govorom se zdi vse bolj meglena in to v prid izkoriščajo upravljavci socialnih omrežij, ki v boju proti nestrpnosti storijo premalo. Problemu bo potrebno posvetiti več pozornosti, saj si le z zavedanjem uporabnikov o posledicah nestrpnosti lahko upamo stremeti k spletu, kjer diskusija temelji na medsebojnem spoštovanju in toleranci.
Keywords: diplomske naloge, družba, nestrpnost, rasizem, socialna omrežja
Published: 12.10.2018; Views: 325; Downloads: 78
.pdf Full text (930,28 KB)

6.
Vloga policije pri preprečevanju nestrpnosti
Jaka Tekavec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Spoštovanje drugih oziroma drugače mislečih glede na njihovo versko, politično in spolno usmerjenost ter narodnostno pripadnost je vrednota, odraz naše osebnosti in morale. V družbi pa so tudi posamezniki, ki drugačnost zavračajo in je ne sprejemajo. Določeni posamezniki se povežejo v skupine enako mislečih, kar jim daje občutek moči in kar njihovo prepričanje še bolj podkrepi. Nestrinjanje oziroma svojo nestrpnost izražajo na različne načine, ki se v skrajnih primerih sprevržejo tudi v nasilje. Obvladovanje tovrstnih deviantnih ravnanj je ena temeljnih nalog policije kot institucije formalnega družbenega nadzorstva. Policija v okviru svojih pristojnosti odkriva in preprečuje deviantna ravnanja ter zoper kršitelje tudi ustrezno ukrepa. Pri obravnavi deviantnih ravnanj in v policijskih postopkih pa morajo policisti ravnati v skladu z zakoni, spoštovati enakost pred zakonom in ravnati v okviru svojih pooblastil. Policisti morajo biti pri svojem delu vseskozi profesionalni, kar pomeni, da delajo zakonito, strokovno in etično. Ob tem pa morajo zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj le tako v očeh ljudi predstavljajo legitimen organ. Če namreč posameznik meni, da so mu bile v policijskem postopku kratene temeljne človekove pravice, lahko svoje nestrinjanje z delom oziroma odločitvijo policista izrazi z vloženo pritožbo zoper delo policista. Policija je ves čas deležna nadzora tako državnih institucij kot tudi nevladnih organizacij, ki nenehno spremljajo njeno delo in se ob nepravilnostih tudi ustrezno odzovejo. Da bi bili policisti pri svojem delu še bolj strokovni, policija nenehno pripravlja različna usposabljanja in izpopolnjevanja, ki potekajo že na začetku izobraževanja za ta poklic, kot tudi kasneje v času službovanja.
Keywords: diplomske naloge, nestrpnost, družbeno nadzorstvo, policija, legitimnost, nadzor nad delom policije
Published: 13.02.2019; Views: 121; Downloads: 49
.pdf Full text (529,69 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica