Search the digital library catalog

Abstract: Že od same ustanovitve Evropske monetarne unije in uvedbe evra kot skupne valute so finančni trgi zanemarjali kreditna tveganja, premalo pozornosti so namenjali makroekonomskim podatkom posamezne države. Vrsto let so se države zadolževale in povečevale javni dolg kljub visokim, nekatere z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji, s strukturnimi reformami se je odlašalo. Evropska unija je imela postavljena merila in smernice za nadzorovanje javnih financ, vendar brez enotne fiskalne unije nima instrumentov za ukrepanje. Šele v globalni finančni in kasneje dolžniški krizi se je resnost nastale makroekonomske situacije odrazila na razmikih v donosnostih posameznih držav, finančni trgi so se večkrat odzvali panično, zaradi česar je prišlo do pretiranega povišanja razmikov, kar je v nekaterih primerih, celo državam, onemogočilo dostop do finančnih virov na trgu. Potrebni so bili ukrepi institucij EU, na eni strani za rešitev nastalih težav v finančnem sistemu, na drugi strani za rešitev javnih financ posameznih držav. Evropska centralna banka je odigrala največjo vlogo pri posredovanju na trgih, najprej se je na spremenjene razmere odzvala z zniževanjem ključne obrestne mere, kasneje zaradi kreditnega krča še z drugimi nestandardnimi ukrepi monetarne politike. Z neposrednim odkupom vrednostnih papirjev od poslovnih bank je želela povečati kreditno aktivnost. Po začetnih odkupih, ki so dosegali do 10 mrd evrov mesečno, je januarja 2015 trge šokirala z napovedjo odkupov v višini 60 mrd evrov mesečno. V empiričnem delu magistrskega dela je s pomočjo statističnih metod na vzorcu 14 držav evroobmočja in v časovnem obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2015 analiziran učinek napovedi in začetek izvajanja posameznih ukrepov ECB-ja na donosnost in volatilnost 10-letnih državnih obveznic. V analizo zajamemo 6 podvzorcev, vsak je sestavljen iz dveh obdobij, eden zajema prelomni datum, ko se je odvijalo zasedanje Evropske centralne banke, na katerem so bili napovedani pomembni ukrepi in eno obdobje, v katerem ni bilo objav s strani Evropske centralne banke. Volatilnost donosnosti med posameznimi obdobji analiziramo s pomočjo razlike v statistični sredini, s čimer želimo ugotoviti odzivnost donosnosti na ukrepe Evropske centralne banke. Ugotovimo, da napoved nestandardnih ukrepov v večji meri poveča volatilnost donosnosti ter zniža donosnost 10-letnih obveznic evroobmočja, zajetih v vzorec, v primerjavi s standardnimi ukrepi, ki na trgu ne povzročijo šoka. Prihaja pa tudi do razlik med posameznimi državami, na eni strani so države, kjer je volatilnost večja, na drugi strani druge, katerih donosnost ne odreagira v tolikšni meri. V vseh primerih najbolj odreagira donosnost 10-letne nemške državne obveznice.
Keywords: makroekonomska neravnovesja, finančni sistem, Evropska monetarna unija, Evropska centralna banka, Evropski sklad za finančno stabilnost, Evropski stabilizacijski mehanizem, nestandardni ukrepi monetarne politike, volatilnost obveznic, donosnost državnih obveznic
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1433; Downloads: 145
Full text (3,54 MB)

Abstract: Finančni sistem, kot je deloval teh zadnjih nekaj let, voden z napačnimi spodbudami in z uvedbo različnih vrst zapletenih finančnih produktov v ozadju makroekonomskega neravnovesja, ne bi mogel več vzdržati. Cikel sredstev se je obrnil, pokazala se je gospodarska pomanjkljivost zadnjih let in investitorji so nenadoma izgubili zaupanje v delovanje finančnega sistema. Priča smo bili nenadnemu in takojšnemu prelivanju finančne krize v realno gospodarstvo. Kreditni krč in zaupanje vlagateljev je poškodovalo realno ekonomijo in odnos med finančnim sektorjem ter gospodarstvom se je ohromil. Vse od tedaj je postala glavna prioriteta finančnih institucij ter gospodarstva vzpostavitev normalnega in zdravega odnosa v delovanju globalne ekonomije. Finančna kriza je prizadela vse ekonomije sveta - tako države v razvoju kot tudi moderne ekonomije. Monetarna politika ECB je usmerjena v doseganje stabilnosti cen ter podpiranje pogojev za trajno finančno ter ekonomsko stabilnost. ECB se je na spreminjajoče razmere odzvala hitro, fleksibilno in predvsem premišljeno. Svoje ogrodje delovanja je prilagodila kriznim razmeram ter uvedla pričakovani nabor nestandardnih ukrepov delovanja monetarne politike. Kar zadeva politiko obrestnih mer ECB, je Svet guvernerjev ECB reagiral premišljeno in v skladu z nastalimi finančnimi kriznimi razmerami na trgu. Ključno obrestno mero je ECB od oktobra 2008 zmanjšala za 325 bazičnih točk. To je bila najnižja obrestna mera v desetletnem obdobju delovanja ECB. Ta ukrep je bil tesno povezan s strategijo ECB. ECB je uvedla tudi nabor nestandardnih ukrepov monetarne politike, povezanih z zagotavljanjem dodatne likvidnosti. V začetku finančne krize leta 2007 je ECB v nekaj urah začasno namenila dodatno likvidnost bankam s takojšnjo pomočjo v obsegu likvidnostnih potreb finančnega trga. ECB je v bistvu prva centralna banka, ki je uvedla nestandardne ukrepe v svoji politiki delovanja. Centralne banke imajo bistveno vlogo v zagotavljanju monetarne in finančne stabilnosti v daljšem obdobju. Svetovna ekonomija se lahko na centralne banke zanese, da bodo ravnale odgovorno ter se zavedale, da so glavni akterji zagotavljanja stabilnosti, ki je v teh kriznih časih najbolj pomembna. ECB bo kot velik akter svetovne ekonomije po našem mnenju nadaljevala vlogo evropskega stabilizatorja na evropskem finančnem trgu ter zaupnika v teh kriznih časih.
Keywords: finančna kriza, kreditni krč, monetarna politika ECB, nestandardni ukrepi, ključna obrestna mera, dodatna likvidnost
Published in DKUM: 11.12.2009; Views: 3388; Downloads: 491
Full text (529,55 KB)