Search the digital library catalog

Abstract: V zadnjih letih so planine in gore vse bolj obiskane. Slaba priprava na pot, pomanjkanje znanja in izkušenj ter želja po adrenalinskih podvigih pa so najpogostejši razlogi za nesreče v gorah. V Sloveniji imamo različne oblike in vrste izobraževanj, da bi čim več takšnih dogodkov preprečili. Strokovni kader je tisti, pri katerem pridobimo znanje in se ustrezno usposobimo, da varno dosežemo svoj cilj in se srečno vrnemo v dolino. V prvem poglavju magistrskega dela smo opredelili okolje in opisali problem, s katerim se ukvarja raziskava, namene, cilje, hipoteze in metode raziskovanja. V drugem poglavju smo opredelili pojem izobraževanje ter obrazložili, kaj pomeni planinstvo in kaj gorništvo. Predstavili smo Planinsko zvezo Slovenije in opisali vrste izobraževanj o planinstvu in gorništvu ter njihovo pomembnost za vzdrževanje varnosti v današnjem okolju. V tretjem poglavju smo predstavili raziskavo, na podlagi katere smo pridobili ključne podatke o planinskem in gorniškem izobraževanju ter navadah planincev in gornikov. Postavili smo deset raziskovalnih vprašanj in ugotovitve zabeležili v sklepu magistrskega dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ob koncu smo predstavili mogoče rešitve in predloge, kako bi lahko z vključevanjem v planinska in gorniška izobraževanja izboljšali znanje pohodnikov in gornikov ter s tem zmanjšali število nesreč v gorah.
Keywords: planinstvo, gorništvo, izobraževanje, usposabljanje, nesreče v gorah
Published in DKUM: 09.11.2020; Views: 1023; Downloads: 101
Full text (1,71 MB)

Abstract: Gore že od nekdaj privlačijo človeka, a nesrečam v gorah se ni moč popolnoma izogniti in število nesreč z leti še narašča. Vzroki za to so predvsem neprimerna osebna oprema gornikov, nepoznavanje lastnih zmogljivosti in terena. V diplomskem delu je nesreča obravnavana z vidika preventive in tveganja, opisani so dejavniki tveganja in posledice. Navedene so vrste nesreč in nevarnosti s poudarkom na preventivi in izobraževanju. V empiričnem delu je predstavljena obravnava analiz nesreč v gorah, ki jo vsako leto pripravijo v Planinskem vestniku in objavijo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Obdobje med 1998 in 2008 je obravnavano z vidika vzrokov za nastale nesreče, starostne strukture ponesrečencev, letnega časa nesreče, dejavnost v času nesreče ter kraja, kjer je nesreča nastala. Dobljeni rezultati so pokazali, da je v obravnavanem obdobju najpogostejši vzrok nesreč v gorah padec. Med ponesrečenci prevladujejo osebe, stare med štirideset in devetinštirideset let. Največ nesreč je zabeleženih v poletnih mesecih juliju in avgustu, krajevno pa so nesreče najpogostejše v predelu Julijskih Alp. Med dejavnostmi v času nastanka nesreče prednjači hoja po poti. Število nesreč kljub velikim naporom PZS, GRZS, policije, lokalnih društev in drugih institucij z leti ne upada, temveč narašča.
Keywords: nesreče v gorah, alpinizem, planinstvo
Published in DKUM: 03.03.2010; Views: 2198; Downloads: 215
Full text (2,61 MB)