| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 50
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Reševanje in preiskovanje pomorskih nesreč tovornih ladij
Darko Tunanović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Naravne in druge nesreče nenehno ogrožajo človeštvo, zaradi napredka družbe pa nesreče povzročajo čedalje večjo škodo. Ena izmed oblik, v katerih praviloma prihaja do večjih posledic, so tudi pomorske nesreče z udeležbo tovornih ladij. Čeprav je slovenska obala s 46,6 kilometra med krajšimi v Evropi, je število ladij, ki plujejo po slovenskem morju, visoko, predvsem zaradi dobro razvitega tovornega pristanišča v Kopru in dejstva, da po slovenskem morju poteka tudi plovna pot za bližnja italijanska pristanišča v Monfalconeju in Trstu. Poleg tega se število tovornih ladij, ki plujejo po slovenskem morju, vsakoletno povečuje, kar povečuje tudi možnosti za nastanek pomorskih nesreč z udeležbo tovornih ladij. Majhnost slovenskega morja in majhno število pomorskih nesreč imata lahko tudi negativne posledice, saj se zaradi majhnega števila nesreč področje zanemari, zaradi pomanjkanja izkušenj in prakse na področju reševanja nesreč pa lahko pride do neustreznega odziva na nesrečo, kar po nepotrebnem povzroči hujše posledice ob morebitni nesreči. Hujše in nepotrebne posledice lahko preprečijo ustreznost sistema za zaščito, reševanje in pomoč ter ustrezna opremljenost, usposobljenost in medsebojno sodelovanje organov zaščite, reševanja in pomoči, zadolženih za interveniranje ob hujših nesrečah tovornih ladij. Preverili smo opremljenost, usposobljenost in medsebojno sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so predvideni za reševanje pomorskih nesreč z udeležbo tovornih ladij, ter možnosti mednarodnega sodelovanja. Opravili smo tudi analizo pomorske nesreče iz leta 2017, ko je v slovenskem morju pri Debelem rtiču nasedel tanker Capodistria, ki je iz Trsta v Koper prevažal dizelsko gorivo. Ugotovili smo, da so sile za zaščito, reševanje in pomoč, zadolžene za interveniranje ob pomorskih nesrečah tovornih ladij, dobro opremljene, vendar slabo usposobljene. Medsebojno sodelovanje je dobro, vendar so še možnosti napredka, na področju mednarodnega sodelovanja pa smo ugotovili, da je področje teoretično dobro urejeno, praktične izvedbe pa zaradi pomanjkanja prakse ni bilo možno preveriti. Pri analizi pomorske nesreče z udeležbo tankerja Capodistria smo ugotovili neustrezen prvi odziv na nesrečo, v kasnejši fazi pa dobro sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Keywords: diplomske naloge, pomorska nesreča, tovorna ladja, reševanje, morje
Published: 12.04.2021; Views: 78; Downloads: 33
.pdf Full text (1,22 MB)

2.
Cestnoprometno kazensko pravo: cestnoprometni delikti
Katarina Jalovec, 2021, master's thesis

Abstract: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa oz. cestnoprometni delikti so se razvili kot posledica proizvodnje avtomobilov, s čimer je moral biti usklajen tudi razvoj cestnega prometa. Skladno s tem je bila naloga zakonodajalca, da z ustrezno zakonodajo poskrbi za varnost vseh udeležencev v prometu. Slovensko materialno kazensko pravo uvršča v kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa devet deliktov iz posebnega dela KZ-1, ki se med seboj razlikujejo glede zakonskih znakov, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da se določeno izvršitveno ravnanje presoja po določbah točno določenega člena omenjenega zakonika. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so inkriminirana od 323. pa do 331. člena KZ-1, z naslednjimi naslovi: Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, Nevarna vožnja v cestnem prometu, Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, Opustitev nadzorstva v javnem prometu, Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, Ugrabitev zrakoplova ali plovila, Napad na varnost zračnega prometa ter Uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa. Z inkriminacijo zgoraj naštetih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa se varujejo raznovrstne dobrine, od splošne varnosti in pretočnosti prometa kot neosebne in nedisponibilne dobrine, do življenja človeka in njegove telesne celovitosti kot osebne dobrine, s težkim vprašanjem disponibilnosti teh dobrin. Pri srečevanju osebnih in neosebnih dobrin nastopijo težki pravni položaji z etičnimi vprašanji, zlasti na področju stekov in odmere kazni, do česar prihaja na področju cestnoprometnih deliktov zlasti pri dilemah, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujšo posledico ali pa se bodo v konkretnem primeru uporabila splošna pravila stekov, ki predpostavljajo avtonomijo kaznivih ravnanj, pri čemer vsako kaznivo ravnanje zase predstavlja kaznivo dejanje. V zvezi s tem je zanimivo tudi razumevanje in razlaganje posameznih zakonskih znakov določenih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa, kot je to npr. huda telesna poškodba pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1, kjer si teorija ni enotna, ali gre pri omenjenem zakonskem znaku hude telesne poškodbe le za prepovedano posledico kaznivega dejanja po 323. členu KZ-1 ali pa za objektivni pogoj kaznivosti.
Keywords: kaznivo dejanje, prekršek, naklep, malomarnost, prometna nesreča, hujša posledica, objektivni pogoj kaznivosti, silobran, skrajna sila, objektivni pogoj kaznivosti
Published: 25.02.2021; Views: 178; Downloads: 55
.pdf Full text (1,93 MB)

3.
Padalske nesreče na območju policijske uprave Nova Gorica
Igor Rajković, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o naravnih in drugih nesrečah in kriznem posredovanju ob teh, jadralnem padalstvu in padalskih nesrečah. Predvsem se osredotoča na padalske nesreče na območju PU Nova Gorica ter sodelovanje intervencijskih služb v primeru nesreč. Osrednji del diplomskega dela je raziskava. Opravljeni so bili trije intervjuji s strokovnjaki s področja jadralnega padalstva in različnih intervencijskih služb. Za namen raziskave smo postavili 4 hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti, ali so padalske nesreče posledica človeških napak, ali je preverjanje in ugotavljanje kršitev zakonskih odredb pomanjkljivo, ali je število nesreč na območju PU Nova Gorica pri tujih padalcih večje kot pri slovenskih državljanih ter ali intervencijske službe ob kriznih situacijah dobro sodelujejo. Na podlagi pridobljenih rezultatov opravljenih intervjujev in statističnih podatkov smo ugotovili, da je najpogostejši vzrok za nesreče jadralnih padalcev predvsem človeška napaka, da je preverjanje in ugotavljanje kršitev jadralnih padalcev na območju PU Nova Gorica pomanjkljivo in da je na območju PU Nova Gorica v nesrečah jadralnih padalcev udeleženih več tujih državljanov. Ugotovili smo tudi, da je pri kriznem posredovanju ob nesrečah ključnega pomena dobro in profesionalno sodelovanje ter komuniciranje različnih intervencijskih služb, kot so reševalci in zdravniki nujne medicinske pomoči, gorska reševalna služba, gasilci, policija ter preiskovalec letalskih nesreč in incidentov. Tako bo potreben povečan nadzor in aktivnost vlade, ki bo s pomočjo zakonodaje in predajanjem pristojnosti primernim nadzornim službam kontrolirala, omejevala in zmanjševala kršitve, s čimer se bo zmanjšalo tudi tveganje povzročitve nesreč; zmanjšalo se bo število posredovanj, kar bo posledično doprineslo tudi k manjšim stroškom.
Keywords: diplomske naloge, jadralno padalstvo, nesreča, zračni prostor, Zakon o letalstvu, vloga intervencijskih služb
Published: 26.01.2021; Views: 114; Downloads: 19
.pdf Full text (1,02 MB)

4.
Študija pripravljenosti poklicne gasilske enote Krško v primeru nesreče električnega avtomobila
Žan Matjašič, 2020, master's thesis

Abstract: Porast baterijskih električnih avtomobilov po svetu je vsako leto večji, zato je pomembno, da so v primeru nesreče vse reševalne službe dobro seznanjene, kako ukrepati. V magistrskem delu bomo predstavili postopke gašenja baterijskih električnih vozil. Na začetku bomo predstavili zgodovino električnega avtomobila in njegove glavne gradnike. Sledi raziskava postopkov gašenja električnih avtomobilov in na koncu strnitev v celovit postopek. Nato bomo vse raziskane postopke primerjali s postopki za gašenje Poklicne gasilce enote Krško. V sklopu raziskave bo opravljen test dveh električnih vozil in opis reševalnih kart.
Keywords: električni avtomobil, nesreča električnega avtomobila, požar, gašenje električnega avtomobila, test električnega vozila
Published: 21.12.2020; Views: 166; Downloads: 24
.pdf Full text (3,56 MB)

5.
Sendajski okvir in njegova nacionalna aplikacija
Neža Kozjek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Skozi diplomsko nalogo smo proučevali problematiko poznavanja ter uvajanja Sendajskega okvira v nacionalne strateške dokumente. Sendajski okvir je prostovoljna listina, ki je bila sprejeta na tretji svetovni konferenci na Japonskem. Okvir je sestavljen za obdobje 2015 do 2030. Glavni namen tega strateškega dokumenta je zmanjšanje tveganj nesreč. V teoretičnem delu smo najprej predstavili Hjoški okvirni akcijski načrt, ki je predhodnik Sendajskega okvira. Nato smo podrobneje predstavili Sendajski okvir ter njegovo implementacijo v Republiki Sloveniji. Sendajski okvir v svoji vsebini opisuje pomen upravljanja in obvladovanja s tveganji, zato smo se v nadaljevanju osredotočili na tveganja. Po tem je sledil opis zakonodaje v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji. Teoretični del vsebuje tudi nacionalni sistem in nacionalno varnost Republike Slovenije. V nadaljevanju smo predstavili in analizirali rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Empirični del diplomske naloge je bil sestavljen z namenom poznavanja Sendajskega okvira med posamezniki. Poleg tega je bil namen anketnega vprašalnika posameznikom predstaviti pomembnost uvajanja Sendajskega okvira v nacionalne strateške dokumente. Rezultati so pokazali, da večina anketirancev še nikoli ni slišala za Sendajski okvir. Večina se jih strinja, da je tveganja potrebno obvladovati in z njimi upravljati. Sendajski okvir opisuje tudi implementacijo tako na nacionalni kot tudi regionalni in lokalni ravni. Anketiranci se strinjajo, da bi država morala spodbujati obvezne aktivnosti, ki bi zmanjšale tveganja nesreč in s tem sledila ciljem Sendajskega okvira.
Keywords: Sendajski okvir, tveganje, upravljanje in obvladovanje, naravna ali druga nesreča, nacionalna varnost.
Published: 03.11.2020; Views: 119; Downloads: 14
.pdf Full text (1,53 MB)

6.
Ozaveščenost bivanja na poplavno ogroženem območju - študija primera občine Žalec
Maja Zorko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Naravne nesreče so pojavi v naravi, katerih bistvena lastnost je povzročitev škode. Njihovo delovanje ogroža človeka, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. Pogostost in intenziteta naravnih nesreč iz desetletja v desetletje narašča. Velik razlog za to smo ljudje. Odtujenost družbe od naravnega okolja, nevednost in zanikanje naravnih procesov vodi ljudi v nepremišljene odločitve, kot so posegi v prostor, ki pripada naravi. S tem ogrožamo svoja življenja in povečujemo škodo, ki jo povzročajo naravne nesreče. V Sloveniji so najpogostejše naravne nesreče neurja s točo, zemeljski plazovi, podori, usadi, poplave, žled in druge vremenske ujme. Poplave so v Sloveniji pogost naraven pojav, ki glede na povzročeno materialno škodo zaostaja le za sušo in točo. Manjše poplave se dogajajo skoraj vsako leto. Vse bolj so pogoste tudi velike poplave, ki so se v zadnjih dveh desetletjih pojavile sedemkrat. Vsaka od teh je na območju Slovenije povzročila več kot 140 milijonov evrov škode z izjemo poplave leta 1990, katere skupna škoda je znašala 551 milijonov evrov. Čeprav je večino poplav v Sloveniji mogoče napovedati, njihovega delovanja ne moremo preprečiti, lahko pa omilimo njihove posledice in se nanje bolj ali manj učinkovito pripravimo. Za pravočasno in učinkovito ukrepanje sta pomembni priprava načrtov zaščite in reševanja ob poplavah na državni, regijski in občinski ravni ter ozaveščenost prebivalstva o poplavni ogroženosti njihovega območja. Porečje reke Savinje sodi med poplavno bolj ogrožena območja v Sloveniji. Po oceni poplavne ogroženosti Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Savinjsko regijo uvršča v četrti razred (velike) poplavne ogroženosti, kar velja tudi za Občino Žalec. Prebivalci Občine Žalec se zavedajo poplavne ogroženosti njihovega območja, vendar to temelji predvsem na dogodkih iz preteklosti. Ljudi je najbolj zaznamovala poplava leta 1990, ki je pri mnogih anketirancih povzročila veliko materialno škodo. Prebivalci menijo, da so na poplave dobro preventivno pripravljeni. Po pomoč in nasvete se največkrat obrnejo na člane Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje, katerega delovanje in učinkovitost ob poplavah ocenjujejo kot odlično.
Keywords: diplomske naloge, naravna nesreča, poplave, ogroženost, poplavna območja, ozaveščenost prebivalcev
Published: 09.09.2020; Views: 137; Downloads: 28
.pdf Full text (611,05 KB)

7.
Brezpilotni zrakoplovi slovenske policije pri ogledih krajev prometnih nesreč
Pika Mihelič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na slovenskih cestah se vsakodnevno srečujemo s prometnimi nezgodami, ki pogosto ovirajo promet, v najslabšem primeru pa zaradi postopka ogleda in ugotavljanja dejstev povzročajo dolge zastoje. Po mnenju strokovnjakov se lahko oglede izvede kakovostnejše in hitrejše z uporabo tehnoloških rešitev. Slovenska policija pri svojem delu že uporablja laserske skenerje za dokumentiranje kompleksnejših prometnih nesreč, temu komplementarna tehnologija pa je uporaba brezpilotnih zrakoplovov. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni klasični postopki ogleda kraja prometne nesreče in načini integracije brezpilotnih zrakoplovov v delovanje slovenske policije. S preučevanjem prednosti in slabosti obeh omenjenih tehnologij ter njuno primerjavo smo ugotovili, da se obe napravi uporabljata kot dodatna aktivnost poleg izvajanja klasičnih meritev na kraju in sta namenjeni predvsem prostorskemu umeščanju dogajanja in ne nadomeščanju zavarovanja ter dokumentiranja posameznih sledi. Prav tako smo poudarili možnosti skupne uporabe, predvsem kot rešitve za zagotavljanje natančnejših ogledov. V sodelovanju s slovensko policijo je bila izvedena simulacija prometne nesreče. Njen namen je bil opredelitev najprimernejšega načina preleta kraja, orisati postopke izdelave tridimenzionalnega modela v programu 3Dsurvey ter identificirati druge načine uporabe pridobljenih podatkov. Raziskava je pokazala, da je kombiniran način preleta kraja prometne nesreče najprimernejši za izdelavo tridimenzionalnega modela kraja. Na podlagi modela je bila izdelana računalniška skica, ki smo jo v nadaljevanju primerjali s klasično. S primerjavo razdalj izmerjenih z merskim trakom in tistih pridobljenih v računalniški skici so bili nanizani dejavniki, ki vplivajo na pojav odstopanj. Na koncu ponudimo nekaj priporočil za učinkovitejše delo z brezpilotnimi zrakoplovi, hkrati ugotovitve diplomske naloge odpirajo nova vprašanja in spodbujajo k nadaljnjim raziskavam.
Keywords: diplomske naloge, brezpilotni zrakoplov, prometna nesreča, skica, tridimenzionalni model kraja prometne nesreče
Published: 07.07.2020; Views: 357; Downloads: 60
.pdf Full text (3,17 MB)

8.
Sodelovanje intervencijskih služb ob prometnih nesrečah v Občini Domžale
Kaja Rožič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava sodelovanje intervencijskih služb – gasilcev, policistov in nujne medicinske pomoči – ob prometnih nesrečah. Na območju Občine Domžale med intervencijske službe spadajo Center za zaščito in reševanje Domžale, Policijska postaja Domžale in Zdravstveni dom Domžale. Naloge vseh treh služb se namreč na intervenciji močno prepletajo, vse pa imajo isti cilj, ki jim ga lahko uspe doseči le z dobro usklajenostjo in sodelovanjem, pri čemer so jim lahko v pomoč skupna usposabljanja in vaje. Namen diplomskega dela je predstaviti način sodelovanja med službami na intervencijah, preučiti, kako dobro določena služba pozna svoje delo ter delo ostalih dveh služb in kakšno je njihovo medsebojno razumevanje. Z deskriptivno metodo so utemeljeni temeljni pojmi in naloge posamezne intervencijske službe ob nesreči: koga je v primeru prometne nesreče treba najprej poklicati, katere naloge pokriva točno določena intervencijska služba, kako poteka sama intervencija (kdo običajno na kraj pride prvi, kdo intervencijo vodi) ter kako se naloge med seboj prepletajo. S pomočjo štirih raziskovalnih vprašanj je raziskano, kako pogosto potekajo medagencijske vaje in izobraževanja, kako poteka vodenje intervencij, kakšen je pomen analiziranja prometnih nesreč ter kakšni so procesi reševanja težav, do katerih prihaja pri sodelovanju med intervencijskimi službami.
Keywords: diplomske naloge, intervencija, prometna nesreča, gasilci, policisti, nujna medicinska pomoč
Published: 05.05.2020; Views: 500; Downloads: 64
.pdf Full text (959,74 KB)

9.
Posledice terorističnega napada - študija primera 11. september
Vesna Marguč, 2019, undergraduate thesis

Abstract: 11. septembra je prišlo do terorističnega napada v ZDA, ki ni povzročil samo trenutnih človeških in materialnih izgub, ampak tudi dolgotrajne posledice na političnem, varnostnem, ekonomskem, zdravstvenem in socialnem področju. Varnostne posledice se najprej odražajo v vojni proti terorizmu, ki so jo ZDA sprožile že nekaj dni po napadu. Povečal se je izgon in izseljevanje vseh sumljivih tujcev, ki so živeli v ZDA. Poostril se je nadzor in proces varnostnih pregledov na letališčih, železniških postajah in javnih zgradbah. Opazne so bile tudi varnostne spremembe nad nadzorom Američanov, s poseganjem v njihove osnovne pravice. Ekonomske posledice so bile ogromne, ki so odražajo v 32 milijonov ameriških dolarjev vsako uro porabljenih za bojevanja v vojnah na terorizem. Islamsko ekstremistično skupino Al-Kaida je napad stal približno 450.000 ameriških dolarjev, po besedah The New York Times pa naj bi ZDA za preprečitev posledic in samega maščevanja porabila kar 3,3 trilijone ameriških dolarjev. 123 milijard dolarjev naj bi izgubili že samo zaradi zaprtja borze le za štiri delovne dni. Narastla je tudi cena goriv, olja in nafte. Takojšnje zdravstvene posledice se odražajo kot: smrtne žrtve, poškodbe, opekline in dihalna obolenja (kihanje, kašljanje, zaprtje nosu). Dolgotrajne so postale opazne šele čez pet in več let. Te so: rak na dihalnih poteh, dojkah in ščitnici, ter migrene. Najpogostejša mentalna obolenja, tako takojšnja kot dolgotrajna, pa so posttravmatska stresna motnja, depresija, tesnoba, bipolarna motnja, agorafobija, strah pred množico itd. Povečala se je zloraba drog in alkohola, a samomorilnost je upadla. Socialne posledice smo definirali, kot izguba ljubljene osebe, sodelavca, izguba službe in/ali materialne lastnine, zato se je posledično zmanjšalo življenjsko zadovoljstvo in življenjska doba ljudi, povečala revščina in verovanje ter strah in nezaupanje.
Keywords: diplomske naloge, teroristični napad, jedrska nesreča, posledice, množično ubijanje, uničenje državnih objektov, 11. september
Published: 18.09.2019; Views: 363; Downloads: 42
.pdf Full text (2,94 MB)

10.
Uporaba triažnega algoritma sieve med delavci v zdravstveni negi
Valerija Tovornik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Pogostost množičnih nesreč v Sloveniji je majhna, vendar se v zadnjem času, zaradi prehitrega tempa življenja in posledične preobremenjenosti vseh nas, pojavnost le-teh z leti povečuje, zato je pomembno, da delavci v zdravstveni negi poznajo triažni algoritem, saj lahko na podlagi ustreznega poznavanja, v primeru pojava množične nesreče, ustrezno ukrepajo in rešijo življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti poznavanje uporabe triažnega algoritma med delavci v zdravstveni negi pred izobraževanjem, narediti kratko (5 minutno) izobraževanje in na koncu še enkrat preveriti njihovo pridobljeno znanje. Raziskovalna metodologija in metode: Empirični del zaključnega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2019. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketo je bilo vključenih 51 delavcev zaposlenih v zdravstveni negi, ki smo jih izbrali naključno. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0. Rezultati: S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da se skoraj polovica delavcev v zdravstveni negi, 25 (49 %), še nikoli ni udeležila izobraževanja o triaži, vendar je kljub temu njihovo skupno povprečno znanje o razvrščanju v ustrezne triažne kategorije pred izobraževanjem 55,6 %, po izobraževanju pa kar 79 %. Diskusija in zaključek: Poznavanje triažnega algoritma predstavlja velik pomen, zato bi bilo potrebno s pomočjo dodatnih izobraževanj delavcev v zdravstveni negi njihovo znanje o triaži ustrezno redno izpopolnjevati in obnavljati.
Keywords: Medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, urgentna stanja, masovna nesreča, primarna triaža, sekundarna triaža
Published: 16.09.2019; Views: 506; Downloads: 131
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica