| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Priprava tankoslojnih plasti na osnovi tio 2 v namene protikorozijske zaščite
Alain Kerhe, 2021, master's thesis

Abstract: Nezaščitene železne in jeklene površine so dovzetne za zračno vlago in kisik. Na njih se zaradi termodinamske nestabilnosti tvori šibka pasivna plast oksida, ki se lušči in poškoduje kovinske konstrukcijske materiale. V magistrskem delu smo nerjavno jeklo AISI 304 prevlekli s postopkom sol-gel ter izdelano protikorozijsko zaščito na osnovi TiO2, ki naj bi preprečevala tvorbo korozijskih produktov in inhibirala proces korozije. Nanesli smo po več plasti tankoslojne zaščite, med nanašanjem posameznih plasti pa smo jih za stabilizacijo sušili v sušilniku ali avtoklavu: tri plasti pri 500 °C, pet plasti pri 200 °C in 500 °C ter deset plasti pri 200 °C. Plasti smo toplotno obdelali, da bi iz njih odstranili organske komponente, ostali so samo kompleksni oksidi Ti4+. To je vodilo do večje homogenosti in adhezivnosti, manjše poroznosti in boljšega prekrivanja med plastmi. Preizkušali smo različne sestave plasti ter določali njeno stabilnost, obstojnost, medplastno prekrivanje in inhibicijsko zaščito prevlek v agresivnih medijih, predvsem v HCl pri različnih koncentracijah: 2-%, 8,5-% in 17-%. Za analizo plasti smo uporabljali elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) in potenciodinamsko polarizacijsko spektroskopijo (PP). Eksperimentalne točke, pridobljene z metodo EIS, smo predstavili z Nyquistovimi in Bodejevimi diagrami, hkrati pa si z interpretacijo konstruiranih karakterističnih nadomestnih vezij pridobili vpogled v impedančne parametre ter na njihovi podlagi ugotovili pozitivne zaviralne (inhibicijske) lastnosti proti korozijskim procesom pri več nanosih plasti. Najboljšo protikorozijsko zaščito je kovini dajalo pet plasti, sušenih na 200 °C, najslabšo protikorozijsko zaščito pa je imel premazni sistem z vsebnostjo naravnega voska P123 in s tremi plastmi, sušenimi na 500 °C.
Keywords: protikorozijska zaščita, nerjavno jeklo, postopek sol-gel, inhibicijska hitrost, elektrokemijska impedančna spektroskopija, potenciodinamska polarizacijska spektroskopija
Published: 19.03.2021; Views: 110; Downloads: 14
.pdf Full text (6,08 MB)

2.
Uporaba inverzne geometrijske konfiguracije za razvoj senzorskih in elektrokromnih trakov
Martin Rozman, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Optoelektronika je del naravoslovnih ved, ki se ukvarja s pretvorbo svetlobnega odziva v električni signal ali obratno. Primera takšnih sistemov sta elektronski papir (električni signal se pretvori v svetlobni) in sončne celice (svetlobni signal se pretvori v električni). Pri elektronskem papirju govorimo o pojavu elektrokromizma, medtem ko pri sončnih celicah govorimo o fotoefektu. Oba sistema sta po principu izgradnje precej podobna, saj po navadi uporabljata vsaj eno optično transparentno elektrodo (OTE), protielektrodo ter elektrolit, ki interagira z aktivno komponento, nanešeno na OTE. Optično transparentne elektrode tako predstavljajo ozko grlo razvoja novih aplikacij, saj imajo omejeno specifično električno prevodnost, prav tako pa je izdelava teh elektrod dražja in zahtevnejša od navadnih kovinskih elektrod. Glavno omejitev optoelektronskih naprav je doslej predstavljal izbor materialov za OTE, saj so ti omejeni na steklene ali plastične nosilce z naprašeno kovino ali kovinskim oksidom ter na prevodne prosojne polimere. Za razliko od prosojnih nosilcev s prevodno snovjo in prevodnih polimerov je tehnologija izdelave kovinskih folij precej starejša. Le-te niso prosojne, zaradi česar v industriji izdelave zaslonov niso zaželene, vendar jih odlikujejo odlične mehanske in kemijske lastnosti ter izjemna temperaturna vzdržljivost. Kovinske folije imajo tudi v praktično vseh primerih višjo specifično prevodnost od OTE, zaradi česar bolje prevajajo električni tok. Iz znanstvene literature je razvidno, da vse praktične elektrokromne naprave in fotosenzorji potrebujejo vsaj eno optično prosojno elektrodo. Namen doktorske disertacije je omogočiti nove načine izgradnje optoelektronskih naprav, ki bodo uporabljali novo geometrijsko konfiguracijo. Le-ta bo uporabna tako za sestavo elektrokromnih naprav, kot tudi fotosenzorjev. Ker je praktično nemogoče narediti elektrokromno napravo ali fotosenzor v konfiguraciji, kjer sta neprosojni elektrodi ena na drugi z vmesno plastjo elektrolita, je treba uvesti nekaj rešitev, da lahko naredimo polprosojne optične elektrode ali pa moramo napravo sestaviti na takšen način, da neprepustnost kovinskih elektrod za svetlobo ne bo predstavljala problema. Na osnovi geometrijskih modifikacij je mogoče omenjene elektrokemijske sisteme prilagoditi tako, da za svoje delovanje ne potrebujejo OTE. Na tak način je mogoče sestaviti elektronski papir ali sončne celice v obliki traku, upogljivih plošč ali tankih vrvi. Težava, ki nastopa hkrati z geometrijo sistema, pa je optimizacija elektrokemijskega sistema. Ta zahteva ustrezno kombinacijo kovinskih elektrod, elektrolita in elektrokromne ali fotovoltaične reakcije ter optimizacijo časovnega odziva, ki je v večini primerov odvisen od difuzije ionov v sistemu. V doktorski disertaciji je tako prikazanih nekaj primerov, ki se ukvarjajo z razvojem optoelektronskih naprav v novi geometrijski konfiguraciji »inverznega sendviča«, del disertacije pa se ukvarja s primernimi mehanizmi, ki lahko delujejo v tej inovativni konfiguraciji. Z novimi geometrijskimi pristopi bi bilo mogoče v prihodnosti izdelati nove robustne elektrokemijsko aktivne tkanine in trakove tako za namen spreminjanja barve (elektrokromizem) kot za potrebe pridobivanja cenejše električne energije ali za detekcijo svetlobnega odziva (fotovoltaika).
Keywords: geometrijska konfiguracija, inverzni sendvič, elektrokromizem, fotovoltaika, nerjavno jeklo, difuzija
Published: 25.11.2020; Views: 208; Downloads: 46
.pdf Full text (49,32 MB)

3.
Kofein kot inhibitor korozijskih procesov v agresivnem mediju
Klara Laura Konda, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen kofein kot zeleni inhibitor korozije. Zeleni inhibitorji korozije ali t. i. okolju prijazni inhibitorji korozije so netoksične spojine, ki imajo sposobnost upočasnjevati degradacijo kovin v procesu korozije. Vpliv kofeina na inhibicijo korozije smo preučevali na vzorcih nerjavnega avstenitnega jekla z oznako AISI 304/W.Nr.1.4301, ki so bili izpostavljeni korozijskemu okolju raztopin HCl in H2SO4 različnih koncentracij za različna časovna obdobja (štiri, osem in 24 ur). Pri eksperimentalnem delu smo na vzorcih nerjavnega avstenitnega jekla uporabili naslednje metode: brušenje z vodo brusnim papirjem različnih granulacij, ultrazvočno čiščenje, metodo gravimetrije, mikroskopiranje in analizo z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj (ATR-FTIR). Ugotovljeno je bilo, da 8,5 % raztopina HCl predstavlja ustrezen, še dovolj agresiven medij. V slednjem smo analizirali inhibicijsko učinkovitost kofeina ƞ (%) ob dodatku 1 %, 2 %, 5 % in 10 % masnega deleža kofeina (wk). Izračunali smo korozijsko hitrost r (mm/leto) brez dodanega inhibitorja in z dodanim inhibitorjem. V 8,5 % raztopini HCl smo dosegli najnižjo inhibicijsko učinkovitost kofeina 36,3 % z 1 % dodanega kofeina v času štirih ur in najvišjo inhibicijsko učinkovitost kofeina 69,2 %, z 10 % dodanega kofeina v času osmih ur. Korozijska hitrost v 8,5 % raztopini HCl v primeru dodanega inhibitorja je najvišja pri 1 % dodanega kofeina in znaša 0,80 mm/leto ter najnižja pri 10 % dodanega kofeina in znaša 0,42 mm/leto. Obe hitrosti sta pridobljeni v času osmih ur. Osem ur tako predstavlja prelomen čas, medtem ko 5 % dodanega kofeina predstavlja mejno koncentracijo dodanega inhibitorja.
Keywords: kofein, inhibitor, korozija, agresivni medij, nerjavno jeklo
Published: 08.10.2020; Views: 115; Downloads: 27
.pdf Full text (2,06 MB)

4.
Zasnova tehnologije varjenja zahtevnih varilskih del za nerjavne materiale
Kenan Pašalić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema preizkušanje navadnega TIG postopka varjenja ter TIG postopka z dodajanjem vroče žice. Varili smo polcevno kačo na plašč iz avstenitnega nerjavnega jekla, pri čemer smo uporabili različne varilne ter formirne pline. Cilj je bil izbrati najkvalitetnejšo tehnologijo varjenja in kombinacijo varilnih parametrov. Računali smo varilne hitrosti in vnose energije ter primerjali parametre, ki so prikazani na raznih grafih. Izdelani so bili makro obrusi vzorcev, v laboratoriju pa sta bili izvedeni vizualna in penetrantska kontrola. Merili smo tudi trdote vzorcev po Vickersovi metodi, kar omogoča natančnejšo oceno kvalitete mikrostrukture zvarov ter produktivnosti varjenja. Na koncu smo določili najproduktivnejšo metodo ter izdelali WPS.
Keywords: TIG varjenje, varilni plini, avstenitno nerjavno jeklo, trdota po Vickersu, neporušne preiskave
Published: 05.06.2019; Views: 648; Downloads: 72
.pdf Full text (4,74 MB)

5.
Določitev parametrov mehanike loma za zvar iz jekla aisi 304
Gregor Strniša, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljen praktičen primer pokanja zvarnih spojev na oljnem rezervoarju, s katerim se je srečalo podjetje Fibmarkt d.o.o. Za namene simulacije realnega napetostnega stanja in obremenitev na zvarnem spoju so bili izdelani preizkušanci, s katerimi je bil izveden proces dinamičnega obremenjevanja z namenom pridobitve empiričnih rezultatov, ki so služili kot osnova za preverjanje ustreznosti konstrukcijske zasnove zvarnega spoja. V skladu z ASTM standardi so bili izdelani natezni in upogibni preizkušanci za določanje mehanskih lastnosti ter parametrov mehanike loma materiala zvarnega spoja iz nerjavnega jekla AISI 304. Podatki, pridobljeni v sklopu testiranja omenjenih preizkušancev, podajajo informacije za primerjavo med mehanskimi lastnostmi zvarnega spoja ter osnovnega materiala.
Keywords: nerjavno jeklo, mehanske lastnosti, mehanika loma, natezni preizkus, upogibni preizkus
Published: 06.05.2019; Views: 602; Downloads: 78
.pdf Full text (7,16 MB)

6.
Vpliv agresivnega medija in vnetnih procesov na korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini
Maša Hren, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini. Nerjavno jeklo AISI 316L in titanovo zlitino Ti90Al6V4 smo korodirali v umetni slini, v katero smo dodajali spojine, ki jih običajno s hrano in pijačo vnašamo v ustno votlino ali nastajajo kot produkt vnetnih procesov in predstavljajo precej agresiven medij za kovinske implantate. Dodajali smo NaCl različnih koncentracij ter HCl, s katero smo vplivali na vrednosti pH. Vnetno stanje v ustni votlini smo simulirali z dodatkom H2O2 in mlečne kisline različnih koncentracij. Korozijske parametre smo spremljali s potenciodinamsko metodo in elektrokemijsko impedančno spektroskopijo. Vzorce smo pri konstantni temperaturi, 37 °C, potopili v izbrani medij, kjer smo jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Izvedli smo tudi meritve nepasiviranih vzorcev. Na podlagi pridobljenih meritev smo vzorcem določili hitrost korozije in jih glede na vrednosti korozijskih parametrov medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da so bile korozijske hitrosti relativno nizke, kar dokazuje zelo dobro korozijsko odpornost uporabljenih materialov, zato sta materiala primerna za dentalne implantate. Prav tako smo ugotovili, da je titanova zlitina korozijsko odpornejša kot nerjavno jeklo v vseh proučevanih medijih, razen v umetni slini s 5 % in 10 % H2O2 z mlečno kislino. Opazili smo tudi, da se korozijske hitrosti znižujejo in zvišujejo glede na čas pasiviranja, kar je najverjetneje posledica spreminjanja debeline zaščitne oksidne plasti na površini.
Keywords: korozija, nerjavno jeklo, titanova zlitina, kovinski implantati, umetna slina
Published: 04.10.2018; Views: 580; Downloads: 100
.pdf Full text (3,94 MB)

7.
Izbira materiala valjčnic v pečeh za predgrevanje
Maša Vidmar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je bila preverjena ustreznost izbire materiala valjčnic v peči za predgrevanje aluminijastih drogov. Izvedena je bila toplotna in konstrukcijska analiza trenutnega stanja ter mikrostrukturna karakterizacija materiala iz katerega so narejene valjčnice. Analiza materiala je razkrila dvofazno mikrostrukturo v kateri se avstenitna matica pojavlja v obliki dendritov, v meddentritnem prostoru pa se nahaja δ-ferit. Analiziran je bil tudi vpliv δ-ferita ter drugih mikrostrukturnih elementov na obrabno odpornost valjčnic.
Keywords: avstenitno nerjavno jeklo, avstenit, δ-ferit, mikrostruktura, obrabna odpornost, valjčnica
Published: 28.09.2018; Views: 600; Downloads: 76
.pdf Full text (3,74 MB)

8.
Priprava in analiza naprednih prevlek na osnovi hidroksiceluloze na kovinskih substratih za biomedicinske aplikacije
Damjan Arbeiter, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo pripravili in analizirali napredne prevleke na osnovi 2-hidroksietil celuloze na nerjavnem jeklu AISI 316LVM. Na nerjavno jeklo smo zaporedoma nanašali plasti. Pri tem smo naredili sistem s petimi nanosi (3P2DCF) in sistem s šestimi nanosi (3P3DCF). Ugotavljali smo kako se sprošča zdravilna učinkovina diklofenak v odvisnosti od časa v PBS-u, pri čemer smo ugotavljali kinetiko sproščanja in merili koncentracijo z UV-VIS spektroskopijo. Z ATR-FTIR smo karakterizirali nanešene plasti na nerjavnem jeklu in nerjavno jeklo brez nanosov. Z AFM smo ugotavljali topografijo nerjavnega jekla in nerjavno jeklo z nanosi pri obeh sistemih. Na koncu smo preverjali še korozijsko odpornost z elektrokemijskimi analizami, in sicer z elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) in ciklično polarizacijo (CP). Ugotovili smo, da lahko s pripravljenimi nanosi nadzorovano sproščamo zdravilno učinkovino. Nerjavno jeklo z nanosi je korozijsko odporno (bolj odporno pri sistemu s petimi nanosi) in ga lahko uporabimo v organizmih.
Keywords: nerjavno jeklo AISI 316LVM, hidroksietil celuloza, spektroskopija, AFM, EIS, CP
Published: 31.07.2018; Views: 503; Downloads: 100
.pdf Full text (2,18 MB)

9.
Nove polimerne obloge na osnovi derivatov polimetakrilata na medicinskem jeklu za potencialne biomedicinske aplikacije
Mihela Mihelič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti postopek priprave novih polimernih oblog na osnovi derivatov polimetakrilata na medicinskem jeklu AISI 316LVM. S pomočjo karakterizacije lastnosti posameznih oblog na nerjavnem jeklu, sproščanja zdravilne učinkovine in meritve površine vzorcev z mikroskopom na atomsko silo smo raziskali obnašanje večslojne obloge na nerjavnem jeklu za uporabo v biomedicinskih aplikacijah. Takšne obloge omogočajo podaljšano uporabo medicinskih vsadkov.
Keywords: polimetakrilat, nerjavno jeklo AISI 316LVM, diklofenak, oblaganje tankih filmov, in vitro sproščanje, AFM
Published: 28.09.2017; Views: 829; Downloads: 58
.pdf Full text (2,12 MB)

10.
ANALIZA EMAJLIRANEGA NERJAVNEGA JEKLA
Mitja Bukovec, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na analizi nerjavnega jekla, ki smo ga prevlekli s štirimi fritami A1, A2, B1 in B2, ki se razlikujejo po svoji sestavi. Kljub temu, da je jeklo nerjavno, lahko v ekstremnih pogojih podleže koroziji, zato smo z elektrokemijskimi metodami dokazali boljšo kemijsko in mehansko odpornost prevlečenega nerjavnega jekla v 5‒odstotni raztopini NaCl pri sobni temperaturi. Pred samim nanašanjem frit smo morali nerjavno jeklo zbrusit, da smo ustvarili pogoje za dobro vezavo emajla na njegovo površino. Brez dobre vezave lahko pride do napak, kot so razpoke, praske, nečistoče, odletavanje emajla itd. Za posamezno frito smo poiskali optimalne pogoje časa in temperaturo žganja. Z talilnim mikroskopom smo ob spreminjanju temperature vizualno spremljali spremembe posamezne frite, kjer so nas zanimale točke sintranja, zmehčanja, polkrogle in stekanja. S postopkom dilatometrije smo merili razteznostni koeficient posameznega emajla, ter ga primerjali z razteznostnim koeficientom nerjavnega jekla, ker mora biti razteznostni koeficient emajla prilagojen koeficientu podlage, drugače pride do napak. Pri posamezni friti smo izbrali najboljši in najslabši vzorec, ter ga primerjali z vzorcem brez prevleke. Za elektrokemijsko testiranje smo uporabili različne tehnike, kot so kronopotenciometrija, impedančna spektroskopija in ciklična polarizacija. Ugotovili smo, da je vzorec brez prevleke napadla korozija in tak vzorec več nima možnosti repasivacije. Na drugi strani pa smo za vse štiri frite dobili odlične rezultate. Ugotovili smo, da noben vzorec nerjavnega jekla, ki je bil prevlečen s frito, ni podlegel koroziji. Najbolj odporna od vseh, pa je frita A1.
Keywords: frita, emajl, nerjavno jeklo, emajliranje, elektrokemija
Published: 14.10.2016; Views: 1396; Downloads: 117
.pdf Full text (3,46 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica