| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Planiranje temeljne strategije neprofitne organizacije Dijaški dom Drava Maribor
Patricija Husnjak, 2021, master's thesis

Abstract: Dandanes živimo v času, kjer potreba po spremembi ni le možnost, ampak že skoraj nuja vsake organizacije (profitne in neprofitne). Ker gre za delovanje v okolju, ki je hitro se spreminjajoče, mora vsaka organizacija s pomočjo planiranja razvoja na ravni politike podjetja in strateškega managementa znati zaznavati prednosti pred konkurenti in priložnosti v svojem okolju, hkrati pa odpravljati slabosti ter se zoperstaviti možnim nevarnostim. To daje ključnim udeležencem organizacije, (predvsem lastnikom in vodstvu) sposobnost pravočasnega zaznavanja pomembnih informacij in ukrepanja, če želijo, da je razvoj uspešen. Planiranje razvoja omogoča organizaciji konkurenčno prednost, lažjo pot do zastavljenih ciljev, večje možnosti za uspeh, ki se meri na dolgi rok, in izboljšavo ponujenih produktov ter storitev na trgu. Splošno načelo velja, da naj vsaka organizacija sledi planiranemu razvoju, hkrati pa zre k nenehni izboljšavi organizacije kot celote. Magistrsko delo obravnava organizacijo Dijaški dom Drava Maribor, za katero smo na podlagi teoretičnih izhodišč preučili planiranje razvoja na ravni strateškega managementa ter določili temeljno strategijo. Dijaški dom Drava Maribor se ukvarja z javno vzgojno-izobraževalno dejavnostjo, ki ponuja nastanitvene možnosti dijakom, ki v času šolanja zapustijo svoje domače okolje. Dodatno svoje kapacitete tržijo s pomočjo tržne dejavnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili iskanje razvojnih možnosti in določitev izhodiščnih osnov za planiranje strateškega razvoja preučevane organizacije Dijaški dom Drava Maribor. Teoretična izhodišča in raziskovalna spoznanja različnih avtorjev so nam služila kot osnova za planiranje ter ovrednotenje temeljne strategije proučevane organizacije. Osredotočili smo se na planiranje razvoja organizacije na ravni strateškega managementa. Izhodiščne osnove za planiranje razvoja organizacije Dijaški dom Drava Maribor smo pridobili s pomočjo analize vrednot (ključnih udeležencev) preučevane organizacije, okolja – v katerem je in deluje, klasifikacije priložnosti in nevarnosti ter nefinančne in finančne analize za določitev prednosti in slabosti. Izhajali smo tudi iz vizije in politike organizacije. Nato smo na osnovi analiz ob upoštevanju zmožnosti preučevane organizacije določili razvojne možnosti na različnih trgih delovanja – torej smo iskali strateške možnosti razvoja, to ekonomsko ovrednotili in izbrali predlagano temeljno strategijo organizacije. V empiričnem delu magistrskega dela smo izhajali iz plana vrednostnih izidov preučevane organizacije Dijaški dom Drava Maribor za obdobje petih let. Ob tem smo sledili predlagani temeljni strategiji in potencialom, ki jih organizacija ima ter jih potrebuje za nadaljnjo uresničitev strategije njenega razvoja.
Keywords: vizija podjetja, politika podjetja, neprofitna organizacija, temeljna strategija, prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti, planiranje razvoja, ekonomsko vrednotenje, finančna analiza, nefinančna analiza, vladna organizacija.
Published: 21.10.2021; Views: 7; Downloads: 0
.pdf Full text (3,58 MB)

2.
Organizacijska klima v profitnih in neprofitnih zdravstvenih organizacijah
Petar Ljuljđuraj, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Organizacijska klima je zelo pomemben pokazatelj trenutnega pogleda in odgovora zaposlenih na delovno organizacijo, v kateri so zaposleni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ocena organizacijske klime ter ali obstajajo razlike v organizacijski klimi med profitnimi in neprofitnimi zdravstvenimi ustanovami. Metodologija: V empiričnem delu naloge je bil uporabljen anketni vprašalnik SIOK za merjenje organizacijske klime. Anketiranih je bilo 50 zaposlenih v profitni organizaciji in 50 zaposlenih v neprofitni organizaciji. Razlike med posameznimi skupinami anketirancev smo preverjali s pomočjo t-testa za dva neodvisna vzorca, enosmerno analizo variance, neparametričnim Mann-Whitneyevim testom ter Kruskal-Wallisovim testom. Rezultati: V okviru proučevanja dejavnikov organizacijske klime rezultati kažejo na statistično pomembne razlike med zaposlenimi v profitni in neprofitni organizaciji v primeru 11 od skupno 14 dejavnikov organizacijske klime. Če izpostavimo najbolj izrazite razlike, ugotovitve kažejo, da se zaposleni v neprofitni organizaciji statistično pomembno bolj strinjajo z inovativnostjo in iniciativnostjo (t = -5,387; p < 0,001), odnosom do kakovosti (M-W = 676,500; p < 0,001) in organiziranostjo (M-W = 719,500; p < 0,001). Zaposleni v neprofitni organizaciji torej ocenjujejo organizacijsko klimo bolje kot zaposleni v profitni organizaciji. Za razliko od tega pa med zaposlenimi z različno stopnjo izobrazbe statistično pomembne razlike ne obstajajo. Razlike v zadovoljstvu zaposlenih v profitni in neprofitni zdravstveni organizaciji obstajajo, vendar niso statistično pomembne. Nekoliko višje zadovoljstvo je mogoče zaznati med zaposlenimi v neprofitni organizaciji. Sklep: Ugotovili smo, da sta organizacijska klima in zadovoljstvo bolje ocenjena v neprofitni organizaciji. Samo redno spremljanje in sprotno izboljševanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih lahko vpliva na uspeh in izpolnjevanje vizije in poslanstva organizacije. Prostor za nadaljnje raziskovanje je zaznati predvsem v smereh iskanja razlogov za razlike v oceni in fluktuaciji zaposlenih. Ključne besede: Profitna zdravstvena organizacija in neprofitna zdravstvena organizacija, organizacijska klima.  
Keywords: Profitna zdravstvena organizacija in neprofitna zdravstvena organizacija, organizacijska klima
Published: 14.05.2018; Views: 813; Downloads: 165
.pdf Full text (842,21 KB)

3.
FINANČNA OPTIMIZACIJA V NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH - NA PRIMERU PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
Barbara Močnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju sem predstavila neprofitne organizacije, njihovo zgodovino, značilnosti in vlogo v Sloveniji. Najbolj sem se osredotočila na financiranje le teh in vse skupaj podkrepila s primerom financiranja prostovoljnega gasilskega društva Nova Cerkev. Tovrstne organizacije se že pri ustanavljanju srečujejo s finančnimi izzivi, saj si morajo praviloma vsa sredstva samostojno pridobiti. Prav tako sem opisala probleme, ki se pojavijo pri delovanju neprofitnih organizacij, saj je v času finančne in časovne krize pridobivanje raznih sponzorjev in prostovljcev velik problem. V drugem delu sem opisala neprofitne oz. nepridobitne organizacije, ki so organizacija in imajo nepridobitne cilje. Donosnost, dobičkonosnost in povečevanje premoženja lastnikov v njej nimajo veljave. Torej pri neprofitnih organizacijah ni dobička in ni lastnika, ustanovitelji neprofitne organizacije ne pričakujejo nekega dobička. V mojem primeru je ta organizacija za pomoč ljudem pri naravnih in umetnih katastrofah. V tretjem delu pa sem podala nekaj podatkov o Prostovoljnem gasilskem društvo Nova Cerkev, ga podrobneje opisala in postavila nekja postavk, kako to društvo pridobiva finančna sredstva za delovanje. Cilj diplomskega seminarja je prikaz alternativ za stabilen razvoj omenjenih neprofitnih organizacij.
Keywords: Neprofitna organizacija, Prostovoljno gasilsko društvo, Prostovoljno gasilsko društvo Nova Cerkev.
Published: 16.12.2016; Views: 1056; Downloads: 103
.pdf Full text (948,04 KB)

4.
Uspešnost obrtno-zborničnega sistema v Sloveniji
Andreja Štrekelj, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Organizacije morajo zaradi vse večje konkurence in prostega nastopa na trgu stremeti k čim večji tržni prednosti oziroma prepoznavnosti in uspešnosti, ne glede na področje poslovanja. To velja tudi za neprofitne organizacije, ki svojemu neprofitnemu poslanstvu profitno sledijo in ga neprofitno uresničujejo. Med neprofitne organizacije spada tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki v slovenskem prostoru deluje že 47 let in je nastala na podlagi skupnih interesov takratnih obrtnikov zaradi omejevanja države pri razvoju obrti in dandanes predstavlja obrtno-zbornični sistem. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili neprofitne organizacije, management neprofitnih organizacij in njegove temeljne funkcije. V nadaljevanju smo obravnavali in opredelili strategijo, vizijo in poslanstvo, ki je vodilo delovanja vseh organizacij, še posebej pa neprofitnih, ki ne obstajajo zaradi ustvarjanja dobička, ampak zaradi uresničevanja skupnih interesov določenih skupin. Pravilno postavljeni cilji so vodilo za uresničevanje strategije, izvrševanja poslanstva in sledenje viziji neprofitne organizacije. Ker neprofitne organizacije večinoma delujejo na storitvenem področju, smo opredelili storitve, zagotavljanje njihove kakovosti in merjenje. V nadaljevanju smo na kratko opredelili človeške vire, saj so zaposleni najpomembnejši kapital v vseh storitvenih organizacijah, v neprofitnih organizacijah pa predstavljajo edini kapital, s katerim razpolagajo takšne organizacije. V tretjem poglavju smo predstavili delovanje zborničnega sistema v Evropski uniji in njegovega evropskega združenja ter primerjali podobne zbornične sisteme v državah EU s slovenskim obrtno-zborničnim modelom ter ugotovili podobnosti in razlikovanja v njih. Opisali smo tudi podporno podjetniško okolje v Sloveniji, katerega del je tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in njene območne zbornice in smo ga v magistrski nalogi podrobno obravnavali. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo poleg nekaterih socio-demografskih podatkov in vprašanj o delovanju obrtno-zborničnega sistema preverjali raziskovalne hipoteze, ki se nanašajo predvsem na ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih in uspešnost delovanja obrtno-zborničnega sistema. Naredili smo tudi SWOT analizo obrtno-zborničnega sistema. Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni v obrtno-zborničnem sistemu ne kažejo izrazitega zadovoljstva oziroma nezadovoljstva glede delovanja le-tega. A večina zaposlenih se strinja, da bi ta lahko deloval bolje, saj ima ustrezno usposobljen strokovni kader v območnih zbornicah in dobro svetovalno službo v krovni organizaciji. Primeri dobre prakse v drugih državah EU so pokazali, da ni popolnoma primerljivega modela, ki bi bil enak slovenskemu obrtno-zborničnemu sistemu, še najbližja in najbolj podobna sta javnopravna sistema zbornic v Nemčiji in na Hrvaškem. V zaključku naloge smo na podlagi izhodišč raziskave, primerjave nekaterih zborničnih sistemov in SWOT analize podali predloge za izboljšanje delovanja obrtno-zborničnega sistema, ki so smernice za zaposlene in vodstvo obrtno-zborničnega sistema.
Keywords: neprofitna organizacija, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, management v neprofitni organizaciji, človeški viri, strategija, poslanstvo in vizija
Published: 08.11.2016; Views: 1160; Downloads: 43
.pdf Full text (1,44 MB)

5.
MANAGEMENT KADROV V NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH NA PRIMERU DRUŠTVA PREJEMNIKOV ZLATEGA PRIZNANJA MEPI
Gregor Stare, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Neprofitne organizacije so izjemnega pomena, saj družbo oskrbujejo s tistimi dobrinami, ki jih vsi ljudje potrebujemo, a jih ne moremo kupiti – zdravje, izobraževanje, pomoč ljudem v stiski. Da neprofitne organizacije lahko družbi pomagajo, pa potrebujejo ustrezne kadre. Iskanje ustreznih kadrov lahko predstavlja velik problem, saj neprofitne organizacije zaposlenih ne morejo motivirati z denarjem, ker snovanje le-tega ni njihov glavni namen, zato se morajo posluževati drugih motivacijskih prijemov in upati na to, da bodo ljudje pripravljeni opravljati delo tudi brezplačno, kot znak dobre volje, kot prostovoljci. V diplomskem delu smo najprej predstavili neprofitne organizacije, njihovo delovanje in težave, s katerimi se soočajo. Sledi predstavitev managementa kadrov v organizacijah z osredotočenjem na kadrovanje neprofitnih organizacij. V zaključku teoretičnega dela pa smo predstavili še Zavod MEPI in Društvo GAHA, v katerem smo tudi izvedli raziskavo za empirični del diplomske naloge. V raziskovalnem delu naloge ugotavljamo, kakšna je kadrovska struktura Društva GAHA, kaj ljudi sploh motivira, da so se odločili za prostovoljno sodelovanje v neprofitni organizaciji in kakšen vpliv ima to na njihovo življenje.
Keywords: – neprofitna organizacija, – management, – človeški viri, – društvo GAHA, – prostovoljstvo.
Published: 04.10.2016; Views: 754; Downloads: 81
.pdf Full text (1,11 MB)

6.
Inovacijski management v športnih organizacijah
Vasja Gorjup, 2016, master's thesis

Abstract: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije. Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv. Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Keywords: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Published: 12.09.2016; Views: 896; Downloads: 133
.pdf Full text (2,45 MB)

7.
Razsežnosti dela managementa v varstveno delovnih centrih in centrih za socialno delo
Tatjana Bačovnik, 2013, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V nalogi smo najprej opisali razvoj in pomen managementa, nato pa smo se opredelili na management neprofitnih organizacij. Pri tem smo izpostavili dve vrsti neprofitnih organizacij, in sicer center za socialno delo in varstveno delovni center. Omenjeni organizaciji smo tudi podrobneje opisali. V teoretičnem delu naloge smo se prav tako osredotočili še na naloge managerjev, ekonomske vidike, odnose z javnostmi, pomen komuniciranja in pogajanja v neprofitnih organizacijah. Namen in cilj naloge: Osnovni namen magistrske naloge je raziskati razsežnosti dela managementa v centrih za socialno delo in varstveno delovnih centrih s poudarkom na znanju managementa, komuniciranja s financerji, strokovno javnostjo in učinkovitosti vodenja teh organizacij. Managerji največ časa porabijo za komuniciranje s financerji in pridobivanjem ustreznih sredstev, zato pa posledično pozabljajo na izpopolnjevanja in pridobivanja ustreznega znanja na področju managementa in komuniciranja s strokovno javnostjo, kar ima za posledico zmanjšano učinkovitost organizacije. Raziskovalna metodologija: V magistrski nalogi smo najprej uporabili deskriptivno in analitično metodo raziskovanja. Najprej smo poiskali strokovno literaturo in iz nje povzeli teoretična izhodišča za izvedbo analitične metodologije. Le-ta nam je bila podlaga za nadaljnje raziskovalno delo oz. tako smo lahko dobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Dobljene podatke smo analizirali in jih grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Worda, Exela in Sps-ja. Rezultati: Na podlagi raziskave smo prišli do zaključka, da lahko eno raziskovalno vprašanje delno potrdimo, drugega pa v celoti, vendar smo spoznali, da vodilnim managerjem zmanjkuje časa pri opravljanju vsakodnevnih nalog pri vodenju organizacije. Sklep: Na koncu magistrskega dela smo prišli do zaključka, da se zaradi pomanjkanja sredstev, ki so posledica gospodarske krize, nepoznavanja organizacij s strani države in prepogosto pomanjkanje časa vodilnih managerjev, pozablja na kakovost dela, ki bi pa morala biti na prvem mestu.
Keywords: center za socialno delo, varstveno delovni center, manager, vodstvo, zaposleni, neprofitna organizacija
Published: 12.12.2013; Views: 1368; Downloads: 124
.pdf Full text (636,10 KB)

8.
Neprofitne filmske organizacije v Mariboru
Dragana Jovišić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi proučujemo vlogo obstoječih filmskih organizacij pri skrbi za razvoj filmske umetnosti, ki delujejo v mestu Maribor. S pomočjo raziskave bomo preverili, na kakšen način prispevajo k dvigu kulture. Uvodna poglavja diplomskega dela so namenjena predstavitvi dveh oblik neprofitnih organizacij: društev in zavodov. Nadaljujemo s predstavitvijo vloge določenih neprofitnih filmskih organizacij v Mariboru in o tem, na kakšne načine s svojim delovanjem skrbijo za razvoj filmske kulture. Za tem sledijo informacije o oblikah financiranja zavodov in društev na primeru filmskih organizacij v Mariboru. V zadnjem delu diplomskega dela bomo podali primerjavo med Zavodom Kino Udarnik in komercialnimi kino centri in navedli razloge, zakaj se posamezniki odločijo za ogled filma v Kinu Udarnik ali določenem kino centru ter raziskali, kako Udarnik vpliva na razvoj filmske kulture.
Keywords: neprofitna organizacija, filmsko društvo, filmska kultura, projekti, javna sredstva za kulturo
Published: 27.11.2012; Views: 5156; Downloads: 109
.pdf Full text (1,37 MB)

9.
PREDLOG MARKETINŠKEGA NAČRTA ZA UIP D.O.O.
Marjana Ćumurdžić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Marketing je nepogrešljiva funkcija vsake organizacije, saj je nujno potreben pri premagovanju konkurence in obstoju na trgu. V preteklosti se je najbolj razširil v poslovnem sektorju, danes pa se pomembnosti marketinga v organizaciji vse bolj zavedajo tudi neprofitne organizacije. Zaradi vse večje konkurence pri pridobivanju sredstev in načina financiranja so tudi neprofitne organizacije prisiljenje poseči po podobnih orodjih, kot jih uporabljajo profitne organizacije, saj se zavedajo, da si brez ustrezne strategije marketinga ne moremo zamišljati dobrega poslovanja. Skozi diplomsko delo smo želeli predstaviti pomembnost marketinga v neprofitni organizaciji, ugotoviti, kakšno vrednost marketinški vložek predstavlja za organizacijo UIP - Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o. ter izdelati predlog marketinškega načrta. Delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu je teoretični del, ki opisuje pomembnost marketinga in marketinška načrtovanja v neprofitni organizaciji. Opredeljen je pojem marketing in marketinški načrt ter predstavljen marketing v neprofitni organizaciji. V drugem delu je podrobneje prikazan teoretični model marketinškega načrta, na podlagi katerega smo na koncu diplomskega dela podali predlog marketinškega načrta za podjetje UIP d.o.o. Problem, ki je predstavljen v uvodu, je s pomočjo teorije in analize raziskave razrešen ob koncu diplomskega dela. Pridobili smo podatke o prepoznavnosti in učnkovitosti marketinških aktivnosti UIP d.o.o. ter nekaj koristnih informacij za izdelavo marketinškega načrta.
Keywords: trženje, neprofitna organizacija, marketinški načrt
Published: 29.05.2012; Views: 1259; Downloads: 197
.pdf Full text (582,96 KB)

10.
USTANOVITEV IN UPRAVLJANJE MLADINSKEGA CENTRA
Danica Badovinac, 2011, undergraduate thesis

Abstract: K izboru diplomske teme Ustanovitev in upravljanje mladinskega centra me je napeljala želja po spremembi in razvoju mladinskih dejavnosti v mojem kraju – Metliki. Mala mesta so čedalje bolj obsojena na umiranje in beg mladih v večja mesta. Cilj diplomske naloge je ugotoviti obstoječe stanje mesta ter pripraviti realne predloge, s katerimi bi mesto pridobilo prostor za neformalno druženje mladih oz. prostor za kakovostno preživljanje prostega časa za vse generacije. Skozi raziskavo, katera oblika gospodarske organiziranosti je najbolj primerna za mladinsko dejavnost, sem v nalogi iskala tudi rešitev, ki bo za mlade logistično in birokratsko enostavna, ter hkrati efektivna za nadaljni razvoj, finančno neodvisnost in samoupravljanje mladinskega centra. V nalogi sem upoštevala obstoječe stanje, ga analizirala in zraven vpletla tudi dolgoletne izkušnje na podlagi neformalnega volonterskega dela z mladimi. Dolgoročno je cilj naloge pripomoči k zmanjšanju stopnje nezaposlenosti, k zmanjšanju pobega mladih iz mesta ter k izboljšanju socialnega, kulturnega in športnega življenja v mestu in povečanju turistične ponudbe in obiska mesta. V diplomskem delu sem raziskala razlike med pravno formalnimi oblikami mladinskega centra v Sloveniji in predlagala način upravljanja in poslovanja za prvo leto. Naj bo to povod, da se tudi po drugih krajih Slovenije, kjer se spopadajo s podobnimi težavami, najde nekdo, ki bo znal strateško ustvariti zgodbo svojega mesta, saj je za našo zgodovino pomembno, da ohranjamo mesta živa.
Keywords: - Mladinski center - Društvo - Zavod (javni zavod, zasebni zavod) - Neprofitna organizacija (NPO)
Published: 13.02.2012; Views: 1830; Downloads: 195
.pdf Full text (20,88 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica