Search the digital library catalog

Abstract: Trg nepremičnin je zelo volatilen – v času konjunkture je v razcvetu, v času kriz v upadu. Gibanje cen in obseg prometa vedno določa razpoloženje lastnikov in investitorjev, ki se v nekem obdobju odločajo za investicije, dezinvesticije ali za nepremičninsko transakcijo, ki je posledica njihovih spremenjenih življenjskih ali poslovnih razmer. Slovenija je med državami, ki imajo enega najvišjih deležev zasebnega lastništva nepremičnin, zato je trg vedno aktiven. Po razpoložljivih podatkih Stanovanjskega sklada RS iz leta 2015 so lastniki večine stanovanj (91 %) bile fizične osebe, 6 % stanovanj je bilo v lasti javnega sektorja, lastniki 3 % stanovanj pa so bile druge pravne osebe. (STATISTIČNI URAD RS, 2021) Prodaja in nakup nepremičnin se je v svojih procesih, dokumentih, podatkovnih zbirkah in načinih dostopa do podatkov in dokumentov v zadnjih 30 letih zelo spremenila. Na spremembe je najbolj vplivala sprememba družbenega reda, ki smo jo doživeli v 90-ih letih prejšnjega stoletja, priključitev Slovenije Evropski uniji in harmonizacija domačih pravnih aktov z evropskim pravnim redom. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča tudi neverjetnemu informacijskemu razvoju. Vse gospodarske in življenjske panoge so se zato temeljito spremenile, racionalizirale in modernizirale ter se preselile na splet. V zadnjem letu je napredek na področju digitalizacije pospešila tudi kriza covid-19. Med področji, ki se jih je ta kriza najbolj dotaknila, je tudi nepremičninsko področje. Zaradi omejitvenih ukrepov gibanja s ciljem zajezitve virusa je bilo neovirano kupiti ali prodati nepremičnino v večjem delu leta 2020 in v prvih tednih 2021 skoraj misija nemogoče. Želje ali potrebe po zamenjavi bivalne nepremičnine so se zaradi večtedenskega »lockdowna« bistveno povečale, saj je marsikdo ugotovil, da mu nepremičnina, v kateri biva, ne ustreza in jo je želel zamenjati. Digitalne rešitve so oglede nepremičnin v živo spremenile v virtualne. Klasične fotografije v nepremičninskih oglasih so vedno bolj dopolnjevali tudi video posnetki, ki se izdelujejo s pomočjo najnovejših multimedijskih orodij. Svetovne inovacije iz tega področja so se v zadnjih mesecih sočasno selile na lokalni trg. Panoramski posnetki okolice nepremičnin in 360-stopinjski videoposnetki njihovih interierjev spreminjajo resničnost v sodobno virtualno uporabniško izkušnjo. Do sedaj razvite spletne rešitve upravnih postopkov so se še bolj začele uporabljati, saj je bilo zaradi dela od doma moteno delovanje državnih organov, ki izvajajo najpomembnejše procese pri prenosu lastništva nepremičnin. Digitalizacija se nenehno razvija, trg nepremičnin pa vedno sledi vsem spremembam življenjskih trendov, zato se obe področji prepletata in dopolnjujeta. V nalogi je predstavljen razvoj področja nepremičninskega posredovanja od njegovega pravno potrjenega začetka leta 2003, stanje digitalnih rešitev na tem področju ter uporabniška izkušnja, ki je aktualna v tem trenutku. Nakazane so tudi smernice in predlogi prihodnjega razvoja. Če vas zanima tudi, kako je zaprašene arhive, polne papirnih dokumentov, nadomestila sodobna digitalna zbirka podatkov, vabljeni k branju raziskave.
Keywords: nepremičnine, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga Geodetska uprava RS, REN-Register nepremičnin, umetna inteligenca.
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 665; Downloads: 80
Full text (3,55 MB)

Abstract: Nepremičninski posrednik je po 2. odstavku Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, imeti mora licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in biti vpisan v imenik nepremičninskih posrednikov. Posredovanje v prometu z nepremičninami pomeni opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z nepremičninami, pri čemer posamezni posli zajemajo vse dejavnosti za vzpostavitev stika med naročiteljem in tretjo osebo, pogajanja in pripravo za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je določena nepremičnina. Prav zaradi povečanega obsega dejavnosti v gospodarskem sistemu in normativne neurejenosti je bil leta 2003 sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju, katerega glavni namen je bil določiti pravila za varno in skrbno posredovanje v prometu z nepremičninami, ki jih morajo posredniki upoštevati pri svojem delu. V diplomskem delu smo se dotaknili pojmov, s katerimi se srečujejo tako ljudje, ki želijo kupiti ali prodati nepremičnino, kot tudi tisti, ki opravljajo storitve nepremičninskega posredovanja. Mednje gotovo sodi pogodba o posredovanju, ki jo skleneta nepremičninska družba in naročitelj, kjer se le-ta zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena (1. odstavek 13. člena ZNPosr). Obvezno mora vsebovati tudi podatke o zavarovanju pred odgovornostjo, nepremičninskega posrednika, ki opravlja določen posel in stroške ter način plačila za opravljene storitve. Poleg virov materialnega prava, kamor uvrščamo Stvarnopravni zakonik (SPZ), in so v njem zapisane vrste stvarnih pravic, vsebina in njihova načela, poznamo še vire procesnega prava, kjer med temeljni procesni zakon na nepremičninskem področju uvrščamo Zakon o zemljiški knjigi, kjer so poleg materialnih določb tudi določbe o zemljiškoknjižnem postopku. Med stvarne pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, uvrščamo lastninsko pravico in pravico stvarnega bremena, zemljiški dolg, hipoteko in stavbno pravico, med obligacijske pa predkupno, odkupno, zakupno in najemno pravico, pravico prepovedi in odtujitve ter posebno pravico uporabe javnega dobra. Prav pri lastninski pravici prevladuje napačno mnenje, da je za njen prenos dovolj že sklenjena prodajna pogodba, vendar pa je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom potreben vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pri prodajni pogodbi, kjer je nepremičnina opredeljena kot predmet pogodbe, mora biti le-ta opisana tako, da je izključen vsakršen dvom, za katero nepremičnino gre. Nepremičninska družba mora pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero je posredovala, preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine ter pogodbeni stranki jasno in razumljivo pisno opozoriti na morebitne pravne oziroma stvarne napake nepremičnine (1. odstavek 23. člena ZNPosr). To pomeni, da mora pri opravljanju storitev posredovanja z nepremičninami ravnati s profesionalno skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Keywords: nepremičninski posrednik, zakon o nepremičninskem posredovanju, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga, kupoprodajna pogodba.
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1322; Downloads: 122
Full text (902,42 KB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava analizo trga stanovanjskih nepremičnin v celjski regiji. V teoretičnem delu diplome so opisani osnovni pojmi nepremičnin, trg nepremičnin, nepremičninsko posredovanje ter spremembe v zakonodaji s področja nepremičnin. V empiričnem delu so analizirane oglaševane in pogodbene cene nepremičnin na celjskem območju, ki zajemajo in ponazarjajo gibanje cen stanovanj, hiš ter zemljišč za gradnjo. Sledi analiza ankete opravljene med nepremičninsko stroko (nepremičninskimi posredniki in ocenjevalci nepremičnin) in potencialnimi kupci, prodajalci, najemniki in sobodajalci. Rezultati ankete podajajo in predstavljajo ugotovitve na področjih kot so povpraševanje in ponudba, gibanje cen, atraktivnost predelov celjske regije, davek na nepremičnine ter nepremičninsko posredovanje.
Keywords: nepremičnine, stanovanjski trg nepremičnin, nepremičninsko posredovanje, zakonodaja, cene
Published in DKUM: 12.11.2010; Views: 5063; Downloads: 455
Full text (4,75 MB)