1. ANALIZA FINANČNE KRIZE NA IRSKEMRok Čač, 2015, master's thesis Abstract: Irska je vse od sredine osemdesetih let dvajsetega stoletja beležila gospodarsko rast, ki je bila posledica večanja tujih investicij. Leta 2001 je zaradi poka dot.com balona in vojne v Iraku prišlo do zastoja gospodarske rasti. Cene nepremičnin so prav tako že daljše obdobje rasle in v letu 2001 je vlada, na pobudo lobistov in gradbincev, sprejela širok nabor davčnih spodbud in olajšav pri novogradnjah in adaptacijah. Ta ukrep je ponovno zagnal irsko gospodarstvo, vendar s to razliko, da je sedaj prišlo do nastanka nepremičninskega balona, ki so ga v veliki meri napihovale tudi banke s svojo kreditno politiko. Banke so vire za povečano kreditiranje pridobile na medbančnem trgu in ko je prišlo po padcu Lehman Brothersa do zamrznitve slednjega, so ostale brez likvidnih sredstev. Velike izgube bank in vodenje proračunskega primanjkljaja sta Irsko privedla do točke, ko je s strani Evropske centralne banke bila prisiljena zaprositi trojko za mednarodno finančno pomoč. Keywords: finančna kriza, nepremičninski balon, medbančni trg, javno-finančni primanjkljaj, javni dolg. Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,45 MB) |
2. Primerjava učinkov finančne krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstvaAgnesa Bajraktaraj, 2019, undergraduate thesis Abstract: Finančna kriza 2007-2008 opredeljuje svetovno bančno in finančno krizo, znano tudi kot kriza nepremičnin ali subprime kriza, ki jo je poleti 2007 sprožil špekulativni nepremičninski balon v ZDA.
Razpokan nepremičninski balon in kreditni razcvet, sprožen zaradi nizke obrestne mere, sta postavila temelje za izbruh krize. Bančni model “originate and distribute” je nadomestil tradicionalni bančni model, ki je privedel do tega, da so banke posodile denar dolžnikom s slabimi bonitetnimi ocenami. Ker so se dolgoročna posojila financirala s kratkoročnimi sredstvi, je prišlo do likvidnostnega primanjkljaja, ki je prispeval k krizi.
Na finančnih trgih je prišlo do panične prodaje po vsem svetu, saj so tradicionalne ameriške finančne institucije naletele na resne finančne težave. Posledično je medbančni trg prenehal delovati, saj veliko bank ni bilo več pripravljenih posojati drugim bankam zaradi strahu, da bodo postale nesolventne.
Globalna finančna in evrska kriza sta bili najpomembnejši gospodarski in političnoekonomski temi, ki so ju ekonomisti analizirali in o njima veliko razpravljali. Diplomsko delo predstavlja primerjavo učinkov finančne in evrske krize med Slovenijo in Nemčijo ter odzivnost ekonomske politike in gospodarstva za boj proti krizi. V času krize je prišlo do padca bruto domačega proizvoda, do spremembe cen, zaposlenosti, proračuna in zasebne porabe. V obeh državah ni bilo mogoče veliko vlagati, saj se je zanimanje tujih investitorjev zmanjšalo. Slovenija in Nemčija sta poskušala pomagati najpomembnejšim podjetjem, da ne bi propadla in da ne bi prišlo do več težav. Keywords: evrska kriza, finančna kriza, ekonomska politika, nepremičninski balon, brezposelnost, kriza državnega dolga. Published in DKUM: 17.03.2020; Views: 1496; Downloads: 129
Full text (1,23 MB) |
3. FINANČNE INOVACIJE V LUČI AKTUALNE FINANČNE KRIZE IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVANJE BANKAndrej Novak, 2013, master's thesis Abstract: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj.
Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij.
Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank.
Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju. Keywords: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test. Published in DKUM: 17.10.2013; Views: 2505; Downloads: 403
Full text (2,00 MB) |
4. GONILNE SILE RASTI DELNIŠKIH INDEKSOV NA KITAJSKEMMarina Sreš, 2012, undergraduate thesis Abstract: Kitajska spada med države v razvoju, kar nakazuje na to, da ima še ogromno potenciala za rast. Gospodarska rast, ki jo je beležila v preteklih letih, poceni delovna sila, velikanski potrošniški trg, to so le nekateri izmed dejavnikov, da podjetja množično outsourcirajo svojo proizvodnjo na Kitajsko. Keywords: nepremičninski balon, tržna kapitalizacija, delniški trg, privatizacija, tuje neposredne investicije, borza, gospodarska rast Published in DKUM: 21.03.2013; Views: 1393; Downloads: 115
Full text (1,26 MB) |
5. SEKURITIZACIJA DRUGORAZREDNIH HIPOTEKARNIH POSOJIL KOT EDEN OD RAZLOGOV ZA FINANČNO KRIZOAna Bizjak, 2010, undergraduate thesis Abstract: Na trgu drugorazrednih hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev so se v letu 2007 zvrstili dogodki, ki so napolnili naslovnice vseh strokovnih in manj strokovnih revij, časopisov in spletnih portalov. V zadnjem desetletju se je trg izvedenih finančnih instrumentov razvil do te mere, da je bilo že skoraj težko najti človeka, ki ne bi bil na nek način udeležen na njem. Splošna spodbuda s strani države in hitro rastoče cene stanovanjskih enot so ameriškemu prebivalstvu vlivale pogum in zaupanje ter dajale finančno oporo za nepremišljeno zapravljanje. Nihče se ni ukvarjal s tveganjem neplačil, saj so si ga udeleženci sekuritizacijskega procesa spretno podajali med sabo in na koncu nihče več ni vedel, komu za kaj odgovarja. V nepremičninski evforiji ni bilo težko prodati hipoteke, za njeno odobritev pa niso bili več potrebni tradicionalni pogoji. Posojilodajalčev edini cilj je bila odobritev čim večjega števila hipotekarnih posojil, katerih tveganje neplačil je prodal naprej tretjim osebam, zato ga ni zanimala sposobnost posojilojemalcev za odplačevanje posojil. Da pa je bila mera polna, so bile rekordno nizke tudi obrestne mere, tako da je bila splošna evforija še večja. Splošno prepričanje je bilo, da lahko izgubiš le, če ne sodeluješ. Tako se je balon vztrajno napihoval in izgledalo je, da ne bo nikoli počil. Vendar temu ni bilo tako. V trenutku zvišanja obrestnih mer, ki znižujejo cene stanovanjskih enot, je bilo te pravljice hitro konec. Ameriška hišica iz kart se je podrla.
Zgodba se verjetno ne bi odvijala na tak način, če bi bilo govora le o prvorazrednih posojilih. Na trgu pa je bilo vsak dan več drugorazrednih posojilojemalcev, katerim za odobritev posojila ni bilo več treba izpolnjevati strogih pogojev. Iz takih slabih posojil so se nadalje oblikovali vrednostni papirji z boljšo bonitetno oceno, kot bi bila bonitetna ocena posameznih vrednostnih papirjev v svežnju, ter jih tako dražje prodali vlagateljem.
Pomembno vlogo pri nastanku težav in zlomu na trgu drugorazrednih hipotek so imeli posamezni udeleženci sekuritizacijskega procesa in konflikti, ki so zaradi asimetrije informacij nastali med njimi. Vedno je eden od udeležencev razpolagal z več informacijami kot ostali, kar je z nekaj spretnostmi lahko uporabil v svoj prid oziroma v škodo nasprotnika.
V diplomskem delu smo še poseben poudarek namenili posameznim udeležencem, kot so državne in bonitetne agencije. S strani vlade ustanovljena podjetja (državne agencije) predstavljajo začetnike trga hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev. Njihova glavna posebnost so garancije, ki jih nudijo za odobrena posojila. Bonitetne agencije po drugi strani z izdajanjem bonitetnih ocen krojijo usodo vrednostnim papirjem, izdajateljem, podjetjem, državam idr. V želji po čim višji bonitetni oceni se podjetja poslužujejo različnih načinov za izboljšanje kreditne kredibilnosti. Posojilojemalčeve zmožnosti za odplačevanje posojila pa so opisane s posebnimi FICO vrednostmi, ki veljajo za najbolj razširjene posojilne ocene v Združenih državah Amerike. Keywords: sekuritizacija, drugorazredni hipotekarno zavarovani vrednostni papirji, nepremičninski balon, finančna kriza, bonitetna agencija, asimetrija informacij Published in DKUM: 08.03.2011; Views: 3614; Downloads: 253
Full text (644,02 KB) |