1. Povezane nepremičnine z različnimi namenskimi rabami : magistrsko deloUrška Zalezina, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom »Povezane nepremičnine z različnimi namenskimi rabami« analizira institut povezanih nepremičnin, ki je bil v slovenski pravni red vpeljan z novelo SPZ-B. Gre za razmeroma nov pravni institut, katerega namen je omogočiti funkcionalno povezovanje nepremičnin, ki so trajno potrebne za rabo glavne nepremičnine.
Institut povezanih nepremičnin določa, da lahko lastnik ali imetnik stavbne pravice na pomožni nepremičnini to nepremičnino trajno poveže s svojo lastninsko ali stavbno pravico na glavni nepremičnini. Posledično so tako predmet razpolaganja kot celota.
Podobnost instituta povezanih nepremičnin z etažno lastnino se kaže predvsem v tem, da ureja pravna razmerja med več osebami in določa omejitve pri razpolaganju z določenimi nepremičninami. Kljub temu pa obstajajo pomembne razlike, saj etažna lastnina primarno ureja razmerja med solastniki posameznih delov stavbe, medtem ko institut povezanih nepremičnin obsega tako stavbe kot tudi druge vrste zemljišč.
Ureditev povezanih nepremičnin nedvomno predstavlja pomemben korak k bolj fleksibilni in funkcionalni rabi nepremičnin. Predstavlja dobre temelje za nadaljnji razvoj tega instituta. Vsekakor pa bo na tem področju treba še veliko narediti, predvsem dopolniti nekatere zakonske pomanjkljivosti, morebitne nejasnosti pa odpraviti.
Keywords: SPZ-B, etažna lastnina, samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, kmetijska zemljišča.
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 125
 Full text (838,44 KB) |
2. IZVIRNA IN IZVEDENA PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE PO SLOVENSKEM IN ITALIJANSKEM PRAVUJernej Zobec, 2009, undergraduate thesis Abstract: Lastnina je ena od temeljnih človekovih pravic, zaradi česar je zaščitena tako z mednarodnimi akti, kot je na primer Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, kot tudi z najvišjim pravnim aktom vsake posamezne države, ustavo. Na tak način je lastnina zaščitena tako v Ustavi Republike Slovenije kot tudi Republike Italije. Načine pridobitve lastninske pravice pa v obeh primerih ureja zakon.
Kljub temu da oba pravna reda sodita med kontinentalne pravne rede, ki izhajajo iz rimskopravne tradicije, pa je med njima precej razlik. Te so predvsem posledica drugačnega zgodovinskega razvoja, saj se je slovenski pravni red razvijal pod vplivom avstrijskega in nemškega prava, italijanski pravni red pa pod vplivom francoskega prava.
Slovenski pravni red uvrščamo v germansko pravno družino, italijanski pravni red pa v romansko. Med njima so v nekaterih elementih kar precejšnje razlike. V diplomskem delu sem se osredotočil na načine pridobitve lastninske pravice po slovenskem in italijanskem pravnem redu.
Najprej sem na kratko podal definicijo lastninske pravice. Nato sem poiskal razloge za umestitev pravnih redov v pravne družine. V naslednjem poglavju sem na kratko primerjal ureditev lastninske pravice v Ustavi Republike Slovenije in Ustavi Republike Italije. Na kratko sem obravnaval tudi stvar kot objekt, na katerem se vrši lastninska pravica, ter posest kot dejansko oblast nad stvarjo. Nadalje sem primerjal izvirne načine pridobitve lastninske pravice, pri katerih pride do nastanka pravice same. Ker pa so v vsakdanjem življenju najpogostejši izvedeni načini pridobitve lastninske pravice, pri katerih pride do prenosa obstoječe lastninske pravice, sem primerjal tudi slednje.
Keywords: lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice, stvar, nepremičnina, premičnina, odsvojitelj, pridobitelj, posestnik, dobra vera, prenos
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 17
Full text (465,63 KB) |
3. POLOŽAJ IMETNIKA S HIPOTEKO ZAVAROVANE TERJATVE V PRIMERU STEČAJA DOLŽNIKATamara Koprivnik, 2013, undergraduate thesis Abstract: Skozi diplomski seminar smo poskušali iz teoretičnega vidika pojasniti pojem hipoteke, stečajni postopek in kako se poplača hipotekarni upnik v primeru stečaja dolžnika. Za hipotekarnega upnika je ključnega pomena, v kolikšnem znesku in na kakšen način bo dobil povrnjene svoje terjatve. V primeru, kadar je terjatev zavarovana s hipoteko upnik z začetkom stečajnega postopka pridobi ločitveno pravico. Ločitvena pravica hipotekarnemu upniku omogoča, da se poplača mimo ostalih upnikov, torej iz posebne stečajne mase. V praksi se velikokrat zgodi, da sta zastavitelj (realni dolžnik) in dolžnik zavarovane terjatve (osebni dolžnik) različni osebi. Do tega pride, če zastavitelj zastavi svojo nepremičnino za tuj dolg. Takrat se pojavi vprašanje, od koga lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo.
Na koncu diplomskega seminarja pa smo opisali konkreten primer, kako poteka zavarovanje kredita s hipoteko pri banki. V današnjem času je zavarovanje kredita ena izmed najpomembnejših nalog bank pri odobritvi kredita. Banka se s tem zavaruje, da bo dobila vrnjen denar. Kredit je mogoče zavarovati na več načinov, vendar se pri kreditih večjih vrednostih običajno ta zavaruje z zastavo nepremičnine.
Keywords: hipoteka, stečajni postopek, zavarovana terjatev, hipotekarni upnik, nepremičnina.
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 1; Downloads: 16
Full text (389,35 KB) |
4. Primerjava sistemov obdavčevanja nepremičnin v Sloveniji, na Danskem in Združenih arabskih emiratih, pregled razlik, podobnosti in izzivovCorina Ježovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomske delu obravnavamo obdavčevanje nepremičnin v treh različnih državah, s tremi različnimi sistemu obdavčevanja nepremičnin, te države so Slovenija, Danska in Združeni arabski emirati. Cilj naloge je analiziranje in primerjava ključnih značilnosti navedenih sistemov obdavčevanja. V nalogi so predstavljeni osnovni koncepti obdavčevanja nepremičnin, vključno z vrstami davkov. Opravljena je tudi primerjava med državami, ter napisane količine pobranih davkov za vsako državo posebej z indeksi uspešnosti za štiri obdobja med 2019 do 2022. V sklepnem delu naloge so predstavljene hipoteze ter obrazložitev primerjav in učinkovitosti. Predstavljene so tudi določene spremembe in ideje, kako te sisteme izboljšati ter se izogniti davčnim utajam in neplačevanju davka.
Keywords: : nepremičnina, davek na promet nepremičnin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, Slovenija, Danska, Dubaj, utaja, primerjava sistemov obdavčevanja.
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,20 MB) |
5. Etažna lastnina in povezane nepremičnine : magistrsko deloBelmina Halvadžić, 2023, master's thesis Abstract: Samostojna pravica je pravica, ki obstaja oziroma nastane, se prenaša, v kolikor je prenosljiva, in preneha neodvisno od nastanka, obstoja, prenosa ali prenehanja druge pravice. Samostojnost pravice je tipična značilnost pravice in glede na splošno pravilo je vsaka pravica samostojna. Nesamostojnost (akcesornost) pravice je izjema od splošnega pravila o samostojnosti pravice, zato mora biti ta značilnost pravice jasno opredeljena. Naša pravna ureditev, kljub predlogu pravnih strokovnjakov za dopolnitev 37. člena SPZ z novelo SPZ-B, zaenkrat ne vsebuje splošnega pravila, v katerem bi bile značilnosti nesamostojne (vključene) lastninske pravice posebej opredeljene. So pa bile z navedeno novelo spremenjene in dopolnjene določbe, ki se nanašajo na etažno lastnino, prav tako je bil uveden institut povezanih nepremičnin.
V zvezi z etažno lastnino je bila dopolnjena ureditev njenega nastanka, pri čemer lahko izpostavimo predvsem dodatna pravila glede prehoda izvedenih stvarnih pravic z nepremičnine na posamezne dele v etažni lastnini v poslu ustanovitve etažne lastnine. Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, namreč preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Vsekakor pa se lahko določi tudi drugačen (omejen) prenos hipoteke na posamezne dele zgradbe v etažni lastnini, s tem da takšen omejen prenos hipoteke samo na nekatere posamezne dele zgradbe v etažni lastnini posega v položaj hipotekarnega upnika, zato je bistven pogoj za veljavnost takšnega omejenega prenosa njegovo soglasje. Po drugi strani pa se hipoteka, ki bremeni solastniški delež zemljiške parcele, ki je pravni temelj oblikovanja etažne lastnine, prenese samo na tiste posamezne dele, ki glede na delitev solastnine pripadajo solastniku s hipoteko obremenjenega solastniškega deleža.
Glede pravne ureditve povezanih nepremičnin je treba poudariti, da je bila deležna številnih negativnih kritik. Po mnenju nekaterih teoretikov najbolj izstopa precej nenavaden četrti odstavek 127.b člena SPZ, ki omejuje nastanek povezanih nepremičnin, če na glavni ali pomožni nepremičnini obstaja zakonita predkupna ali odkupna pravica oziroma prepoved obremenitve ali odtujitve različnih upravičencev. Navedeno določilo daje obligacijskim pravicam neupravičeno velik pomen, ovira oblikovanje povezanih nepremičnin v praksi, prav tako pa ni jasna povezava s predkupno pravico, saj oblikovanje povezanih nepremičnin ne predstavlja prodaje nepremičnin. Za razliko od etažne lastnine, na področju povezanih nepremičnin, zaenkrat ni (objavljene) sodne prakse, prav tako gre za primerjalnopravno posebnost, tako da jih ni mogoče primerjati z tujimi ureditvami.
Keywords: samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, etažna lastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, povezane nepremičnine, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, SPZ-B, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 738; Downloads: 245
Full text (1,28 MB) |
6. Povezane nepremičnine in etažna lastnina : magistrsko deloRok Perko, 2023, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom »Povezane nepremičnine in etažna lastnina« je namenjana predvsem celoviti in pravilni predstavitvi zakonske interpretacije določb instituta povezanih nepremičnin, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših novosti novele SPZ-B iz leta 2020.
Že v času pred začetkom veljavnosti SPZ in ZZK-1 so se kot eden izmed načinov gradnje, pojavljale soseske enostanovanjskih hiš, soseske več večstanovanjskih stavb in soseske enostanovanjskih hiš in več večstanovanjskih stavb. Nekateri pravni položaji znotraj teh sosesk, ki so po svoji funkcionalnosti imeli značilnosti etažne lastnine, vendar glede na svoj osnovni pravni položaj to niso, v takratni zakonodaji na stvarnopravnem področju niso imeli primernih zakonskih rešitev. Vzpostavitev je tako bila mogoča ob uporabi nekaterih institutov stvarnega prava, ki pa za to niso bili najbolj primerni oziroma primarno sploh niso bili temu namenjeni. Ob vse hitrejšem naraščanju števila gradnje novih sosesk v zadnjih letih, je bil tudi zakonodajalec primoran poiskati nove rešitve za zagotovitev primernejšega in bolj učinkovitega reševanja položajev tako na področju etažne lastnine kot na področju položajev podobnih etažni lastnini. Institut povezanih nepremičnin, urejen v novem, V. poglavju SPZ, tako ureja etažni lastnini podobne položaje tako, da tudi v primerih, kjer ni vzpostavljene etažne lastnine, omogoča vključitev lastninske pravice ali stavbne pravice na nepremičnini imenovani pomožna nepremičnina, v lastninsko pravico ali stavbno pravico ene ali več drugih nepremičnin, imenovanih glavne nepremičnine. Novo poglavje o povezanih nepremičninah tako določa pravila o nastanku, upravljanju ter prenehanju povezanosti med nepremičninami. Hkrati z institutom povezanih nepremičnin pa je kot del novele SPZ-B bil dodan tudi novi šesti odstavek 105. člena SPZ, ki ob uporabi pravil o oblikovanju, upravljanju in prenehanju povezanih nepremičnin, omogoča vzpostavitev položaja v katerem lahko ima posamezni del zgradbe ali nepremičnina hkrati značilnosti pomožne nepremičnine in skupnega dela stavbe v etažni lastnini.
Ureditev novega instituta povezanih nepremičnin tako v osnovni predstavlja dobre temelje za njen nadaljnji razvoj tega instituta, kljub temu, da bo potrebno določene nepravilnosti odpraviti in pomanjkljivosti dopolniti.
Keywords: Samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina.
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 964; Downloads: 315
Full text (908,56 KB) |
7. Prepovedani dogovori pri hipoteki s pregledom sodne prakse : magistrsko deloRene Toplak, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo »Prepovedani dogovori pri hipoteki s pregledom sodne prakse« obravnava različne vrste dogovorov, za katere se dogovorita hipotekarni upnik in zastavitelj. Ker je rezultat teh dogovorov navadno okoriščenje ene izmed strank nasproti drugi stranki, jih pravni redi prepovedujejo.
Bistveni del (prepovedani dogovori) magistrske naloge je zajet v zadnjem, tretjem poglavju. Poglavje je razdeljeno na štiri različne prepovedane dogovore, kjer so podrobno opisane vse značilnosti teh dogovorov. Pri tem so zajete značilnosti iz zgodovine in današnje pravne ureditve, kakor tudi sodna praksa, ki smo jo podrobno obdelali. Še posebej je razčlenjen komisorni dogovor v povezavi z različnimi oblikami stvarnopravnih zavarovanj. V zadnjem podpoglavju pa sledijo primeri iz sodne prakse, ki pa so že predhodno obravnavani v jedrnem delu prepovedanih dogovorov. Ob temeljitem raziskovanju zakonodaje, teorije in sodne prakse glede razsežnosti prepovedanih dogovorov ugotovimo, da nam odgovor daje prav sodna praksa.
Ta je skozi odločitve zavzela enotno stališče, da je prepoved komisornega dogovora potrebno upoštevati, tudi če ne gre za zakonsko določeno obliko stvarnopravnega zavarovanja in ima posel drugačen videz, je pa njegov namen zavarovanje obveznosti. Posledica pa je ničnost vseh teh poslov, saj ni ničen dogovor, ki ga sploh ni, temveč učinek poslov kot celote, ki izigravajo prepoved komisornega dogovora oziroma njegov namen. Pri tem pa je delo sodišč, da vsak posel oz. kombinacijo poslov skrbno presodijo v smislu prepovedi komisornega dogovora. Sodna praksa gre v smeri, da je ključno preprečevanje neopravičene obogatitve, ne pa preprečevanje pridobitve lastninske pravice upnika na stvari, ali uresničitev poplačilne pravice, kot to absolutno velja pri zastavni pravici in je določeno v 132. členu Stvarnopravnega zakonika.
Keywords: Prepovedani dogovori, komisorni dogovor, lex commissoria, legis commissoria, dogovor o antihrezi, hipoteka, zastavna pravica, nepremičnina, zavarovana terjatev, »sale and lease back«.
Published in DKUM: 16.02.2021; Views: 1214; Downloads: 267
Full text (1,16 MB) |
8. Imisije : magistrsko deloGabriela Firšt, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se v uvodu, s kratkim opisom, »dotakne« samega pojma lastninske pravice, saj gre za eno ključnih človekovih pravic, ki je deležna pravnega varstva na najvišji ravni.
Kot pomemben institut, s katerim se želi zagotoviti mirno sosedsko življenje, je v nadaljevanju zaključnega dela podan oris različnih omejitev lastninske pravice, katerim je podvržen imetnik pravice. Stvarnopravna določila pa ne zavezujejo samo lastnikov, temveč tudi neposrednega posestnika, zato je v magistrski nalogi smiselno podana tudi krajša opredelitev posesti.
Za boljši vpogled, in pravilno razumevanje imisij, se magistrska naloga nadalje opredeli do samega sosedskega prava, katerega glavna naloga je sosedom omogočiti prijetno sobivanje na prostorsko povezanih nepremičninah in v okviru katerega se obravnavajo imisije kot najbolj tipičen institut sosedskega prava. Z izrazom sosedstvo lahko opredelimo družbeno razmerje sosedov, torej tistih ljudi, ki so prostorsko povezani.
Temu sledi pregled različnih vrst tožbenih zahtevkov, ki so na voljo posameznikom v okviru pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami, ter razmejitev med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom.
V jedru zaključnega dela so predstavljene imisije, kot eden najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov, ter njihova klasifikacija glede na različne vrste. Imisije so raznovrstni vplivi, ki izhajajo iz ene nepremičnine in jih je mogoče zaznati na drugi nepremičnini. Niso pa vsi moteči vplivi tudi prepovedani, saj mora med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin obstajati določena mera tolerance, na podlagi katere je vsakdo, do določene mere, dolžan trpeti vplive, ki prihajajo in se širijo iz okolice. Ali gre za prepovedano imisijo, pa je odvisno od krajevnih razmer ali škode, ki je bila prizadejana nepremičnini.
Kot zanimivost, se magistrsko delo opredeli tudi do idealnih imisij, ki predstavljajo eno od vrst imisij za katero v slovenski teoriji in sodni praksi še ni jasnih stališč ali jim je priznana pravna veljava ali ne.
Keywords: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, posest, sosedsko pravo, nepremičnina, imisije, stvarno pravno varstvo, obligacijsko pravno varstvo.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1572; Downloads: 228
Full text (821,33 KB) |
9. Omejitev lastninske pravice zaradi nedovoljene gradnjeSabina Škarja, 2018, undergraduate thesis Abstract: V naši državi je pravica do zasebne lastnine podana kot ena izmed človekovih pravic v 33. členu Ustave Republike Slovenije. Ustava RS v 67. členu določa, da je zakon tisti ki določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zato svoje nepremičnine ne moremo uporabljati, uživati in z njo razpolagati po svoji volji, v kolikor obstaja zakon, ki nas pri tem omejuje zaradi gospodarskih, socialnih in ekoloških potreb drugih oseb. Omejitve glede uživanja zasebne nepremične lastnine se najbolj značilno urejajo v prostorskih aktih, ki določajo zazidljivost in pogoje za gradnjo. Izraz "črna gradnja", ki se je pri nas uveljavil za nezakonite, nedovoljene gradbene posege v prostor obravnavamo v osrednjem delu diplomske naloge. V slovenskem prostoru sta s 1. junijem 2018 pričela veljati dva pomembna predpisa (Zakon o urejanju prostora-2 in Gradbeni zakon), ki urejata področje urejanja prostora in prostorske ukrepe ter graditev objektov. V diplomski nalogi so opisane bistvene novosti, ki nam jih prinaša novi Gradbeni zakon (GZ). Med njimi razširja pojem objekta, uvaja enostavnejše in hitrejše postopke pridobitve gradbenega dovoljenja, investitorjem želi zagotoviti večjo pravno varnost in učinkovitejši nadzor. Zakon uvaja postopke s katerimi želi omogočiti čim širšo legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni brez potrebnih dovoljenj ali v nasprotju z njimi. Neupoštevanje predpisov pri gradnji objektov je sankcionirano s strani gradbenih inšpektorjev.
Keywords: Omejitev lastninske pravice, javni interes, nepremičnina, nedovoljena gradnja, Gradbeni zakon, inšpekcijski postopek, ukrepi in druge sankcije gradbenega inšpektorja, legalizacija.
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 1367; Downloads: 153
Full text (791,67 KB) |
10. Davčne utaje pri oddajanju nepremičninIgor Kotarščak, 2018, undergraduate thesis Abstract: Davki predstavljajo glavni proračunski prihodek, s katerim država financira svoje delovanje. Poznamo več različnih vrst davkov in eden izmed njih je tudi davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Sem spadajo premičnine in nepremičnine, katerim smo se mi posvetili. Ker pa posamezniki niso najbolj naklonjeni plačevanju davkov, se pojavljajo davčne utaje, ki so predmet obravnave našega diplomskega projekta. Področje nepremičnin je po našem mnenju pomembno gospodarsko področje, ki veliko prinese v državni proračun. Odločili smo se, da ravno zato v diplomskem projektu predstavimo nepravilnosti, ki se dogajajo na tem področju v zvezi s plačevanjem davčnih obveznosti.
V diplomskem projektu smo opredelili in na kratko predstavili sistem obdavčitve pri oddajanju nepremičnin, postopek, kako pridemo do davčne osnove, in davčne obveznosti. Zaradi primerjave smo enako naredili za Hrvaško. Predstavili smo sodobne poti oddajanja nepremičnin po spletu, kakšna je obdavčitev in načine davčne optimizacije na tem področju. Potem smo podrobneje predstavili davčne utaje pri oddaji nepremičnin, najprej z definicijo, kaj je davčna utaja, nato pa s primeri, ki se dogajajo v praksi. Na koncu smo predstavili še podatke o višini pobranih davkov ter številu davčnih nepravilnosti na navedenem področju.
Keywords: davek, dohodek, nepremičnina, davčna utaja, davčna obveznost, davčna osnova, davčna optimizacija.
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 1598; Downloads: 190
Full text (1,35 MB) |
