1. Harmonizacija davkov v Evropski UnijiDženita Mustić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga temelji na raziskavi harmonizacije davkov v Evropski uniji (EU) z namenom analizirati trenutno stanje davčne politike v EU ter poudariti pomen in potencialne koristi, ki jih prinaša harmonizacija davčnih politik med državami članicami. Osredotoča se na raznolikost davkov, ki vključujejo davek na dodano vrednost (DDV) in davek od dohodka pravnih oseb, ter obravnava aktualne teme, kot so davčne oaze, okolijski davki in Direktiva DAC7. Skozi analizo je ugotovljeno, da bi uspešna implementacija davčne harmonizacije v EU prispevala k večji preglednosti, poštenosti in enakopravnosti v davčnem sistemu EU. Poleg tega bi povečala učinkovitost boja proti davčnim zlorabam in nepravilnostim v evropskem davčnem okolju. Na podlagi teh ugotovitev se v zaključku predlaga nadaljnje prizadevanje za uresničitev davčne harmonizacije v EU. Keywords: Evropska unija, davčna harmonizacija, davki, DDV, posredni davki, neposredni davki, davek od dohodka pravnih oseb, davčne oaze Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 174; Downloads: 83
Full text (975,87 KB) |
2. Izstopna obdavčitev in erozija davčne osnove : magistrsko deloFilip Banfro, 2024, master's thesis Abstract: Vodenje davčne politike je pomembno orodje držav za doseganje različnih socialnih in gospodarskih ciljev. S prilagajanjem davčnih stopenj lahko države vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev. V današnjem globaliziranem svetu je posameznikom in gospodarskim družbam na voljo dostop do različnih držav, ki davčnim zavezancem v želji po privabljanju investicij in kapitala ponujajo različne ugodnosti. Preko različnih davčnih olajšav in spodbud skušajo države na svoje ozemlje privabiti investicije in spodbujati gospodarski razvoj, obenem pa se zaradi tega spogledujejo s tveganjem upada proračunskih prihodkov in nezmožnosti zagotavljanja javnih potreb. Zaradi potrebe po ohranitvi proračunskih prihodkov se države nižanju davčnih bremen težko izognejo, kar vodi do pojava mednarodne davčne konkurence. Zniževanje davčnega bremena preko davčnih spodbud pa je potrebno razlikovati od škodljivih praks, s katerimi davčni zavezanci dosegajo nizko oziroma ničelno stopnjo obdavčitve določenega dohodka in tako povzročajo erozijo davčne osnove. Pojav velikih multinacionalnih podjetij, ki svoje dejavnosti razpršujejo po različnih jurisdikcijah in izkoriščajo stik različnih pravnih sistemov, ima največkrat za končni cilj čim nižje plačilo davkov. Z izkoriščanjem pravil o transfernih cenah, kreativnim prilagajanjem lokacije neopredmetenih sredstev, prenašanjem dolga in drugimi tehnikami preusmerjajo obdavčljive dobičke v nizko davčno obremenjene države.
Kot odziv na škodljive davčne prakse, kot so na primer davčne utaje, davčno izogibanje in agresivno davčno načrtovanje, so države v okviru OECD in EU uvedle ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in dvig ravni meddržavnega sodelovanja. Kljub navedenim prizadevanjem pa sodi pravica do obdavčitve subjektov na državnem ozemlju na področje državne avtonomije, s čimer ohranjajo njihovo sposobnost doseganja notranjih ekonomskih in socialnih ciljev.
Države po svetu zavezancem nalagajo izstopne davke, s katerimi obdavčujejo nerealizirane kapitalske dobičke tako pravnih, kakor tudi fizičnih oseb. Obveznost plačila izstopnega davka za davčnega zavezanca nastane v trenutku čezmejnega prenosa sredstev, ki bi v primeru tako opisanega prenosa znotraj države sicer nastala ob dejanski realizaciji premoženja. Ker bo zaradi prenosa rezidentstva oziroma premoženja preko meje država pristojnost za obdavčitev kasneje izgubila, z obdavčitvijo nerealiziranih kapitalskih dobičkov zavaruje svojo temeljno pravico do obdavčevanja. Tako z upoštevanjem načela teritorialnosti izstopni davki zagotavljajo davčno pravičnost. Pri tem je vloga Sodišča Evropske unije za pravilno uporabo ter interpretacijo evropskega prava in za zagotavljanje skladnosti nacionalnih zakonodaj ključna. Spodbujanje evropskega povezovanja in sodelovanja med državami članicami je za učinkovito obdavčenje in preprečevanje davčnih zlorab nujno. Keywords: neposredni davki, harmonizacija, erozija davčne osnove, davčna konkurenca, agresivno davčno načrtovanje, svoboda ustanavljanja, izstopna obdavčitev, ZDDPO-2. Published in DKUM: 13.05.2024; Views: 262; Downloads: 66
Full text (5,28 MB) |
3. PRIHODNOST NAČELA POVEZANOSTI POSLOVNE IN DAVČNE BILANCE V EVROPSKI UNIJIMateja Štifter, 2011, final seminar paper Abstract: Harmonizacija računovodstva in neposrednih davkov sta področji, katerima Evropska komisija posveča veliko pozornosti. EU je z sprejetjem 4. in 7. direktive ter MSP in kasneje MSRP naredila velik korak na področju računovodstva ter povezanosti znotraj EU. S tem so države članice postale bolj povezane, saj so bili njihovi temeljni računovodski izkazi lažje primerljivi. To pa je pripomoglo k obsežnejšemu meddrždavnemu poslovanju podjetij. Področje neposrednih davkov pa ni dohitevalo sprememb računovodstva, zaradi tega so države članice še vedno bile obdavčene dvojno. Zato je EU predlagala enotno davčno osnovo, ki pa ne pomeni enotne davčne stopnje. Države članice razmišljajo v smeri sprejetja skupne konsolidirane davčne osnove za davek od dohodka prvnih oseb in v ta namen je Evropska komisija pripravila predlog o sprejetju direktive Sveta o CCCTB. Dokončna odločitev v tej smeri je ostala v rokah držav članic, EU pa je do sedaj naredila vse, da je to področje čim bolj nazorno prikazala javnosti. Kakšna bo prihodnost na področju računovodstva in davkov, si lahko vsak drugače zamišlja, zagoto pa je, da se bo nadaljeval proces harmonizacije. Keywords: poslovna bilanca stanja, davčna bilanca stanja, načelo povezanosti, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, Slovenski računovodski standardi, neposredni davki, skupna konsolidirana davčna osnova za davek od dohodka pravnih oseb, harmonizacija, odvisnost. Published in DKUM: 16.11.2011; Views: 1911; Downloads: 138
Full text (462,09 KB) |
4. DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB TER PRIMERJAVA DAVČNIH STOPENJ ZNOTRAJ EUMaja Pavšič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Davčni sistemi držav članic EU so neusklajeni, saj je vsaka država članica suverena pri odločanju o svoji davčni politiki. Zaradi te neusklajenosti prihaja do raznih problemov (davčne diskriminacije, dvojnega obdavčevanja, davčne konkurence,…), ki jih želi EU odpraviti s ciljem harmonizacije davčnih politik.
Davčna konkurenca je eden izmed temeljnih vzrokov, da države članice znižujejo svoje davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb ter tako skušajo ustvariti podjetjem davčno bolj prijazno klimo. Tako je tudi Slovenija z novim Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) uspela nekoliko zmanjšati davčno obremenitev podjetij.
Kljub trendu nižanja davčnih stopenj so gospodarski subjekti v EU v povprečju visoko obdavčeni. Države članice EU pa imajo zelo različne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb, saj znaša najnižja davčna stopnja 10 %, najvišja pa 35 %. Razlike v efektivnih davčnih stopnjah med državami članicami pa so le nekoliko nižje.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, neposredni davki, davčni sistemi, zakonska davčna stopnja, efektivna davčna stopnja, davčna olajšava, davčni prihodki, davčne oaze, davčna utaja Published in DKUM: 14.10.2009; Views: 5819; Downloads: 853
Full text (730,66 KB) |