| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga z vidika prava varstva potrošnikov
Urban Kralj, 2020, master's thesis

Abstract: Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga je še zmeraj aktualna, kar se kaže v številnih odmevnih zadevah, ki pretresajo svetovni ter evropski trg v zadnjem desetletju. Kljub sprejemu zakonodaje na področju varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na ozemlju Evropske unije in kljub dejstvu, da so piramidni sistemi del tako imenovane črne liste praks, ki so v vseh okoliščinah prepovedane, sam zakonodajni okvir ne daje jasne definicije le-teh in posledično v praksi povzroča deljena mnenja, ali gre v posameznih zadevah za sporno obliko mrežnega marketinga ali ne. Sodišče Evropske unije je v dveh pomembnih zadevah, 4finance in Lucky 4 All razložilo in dopolnilo definicijo piramidnih sistemov, ni pa se opredelilo glede vprašanja, ali udeleženci piramidnih sistemov, ki aktivno prodajajo izdelke, štejejo za potrošnike in posledično uživajo pravno varstvo. Trenutno pravna teorija zastopa stališče, da je pomemben trenutek pristopa v piramidni sistem. Tudi če praksa ne ustreza definiciji iz t.i. črne liste, pa to še ne pomeni, da je dopustna. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah vsebuje še abstraktnejše določbe generalne klavzule in določbe o zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah, ki tako širijo obseg prepovedi. Ob nepoštenih poslovnih praksah se pojavi tudi vprašanje pravnih posledic in morebitne neveljavnosti takšnega posla. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah področja ne ureja in to prepušča splošnim pravilom obligacijskega prava, po katerih sta, ob izpolnjenih ustreznih predpostavkah, možni tako izpodbojnost posla kot tudi odškodninska odgovornost. Kljub temu pa Direktiva 2019/2161 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov na področje varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami uvaja določbe o individualnem pravnem varstvu.
Keywords: piramidni sistemi, mrežni marketing, varstvo potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla, kolektivne tožbe.
Published: 13.01.2021; Views: 252; Downloads: 60
.pdf Full text (409,51 KB)

2.
Nepoštene poslovne prakse: analiza primerov sodne prakse zavajajočih dejanj
Nika Florjanc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava zavajajoče nepoštene poslovne prakse, ki se jih poslužujejo trgovci v razmerju do potrošnikov in so urejene v DNPP, ki je bila prenesena v slovenski ZVPNPP. V zvezi s tem pojasni nomotehnično strukturo DNPP ter njeno področje uporabe. Preučuje veliko generalno klavzulo, ki vsebuje splošno prepoved nepoštenih poslovnih praks, mali generalni klavzuli, ki vsebujeta prepoved zavajajočih poslovnih praks, in črno listo prepovedi poslovnih praks, ki je vsebovana v Prilogi I k DNPP, ki se v vseh okoliščinah štejejo za nepoštene. Pri tem naloga zlasti izpostavlja analizo zavajajočih dejanj v DNPP in ZVPNPP ter analizo sodne prakse zavajajočih dejanj. Z analizo primerov Sodišča Evropske unije zavajajočih dejanj preučuje, kako to skozi prakso zagotavlja visoko stopnjo varstva potrošnikov. Sodišče to dosega s pomočjo široke razlage določenih pojmov in v zvezi s tem upošteva široko stvarno področje DNPP ter s pojasnitvijo pojmov, kar posledično potrošniku lajša prepoznanje nepoštenih poslovnih praks. Evropska parlament in Svet sta se ob sprejemu DNPP odločila za maksimalno haromonizacijo s strani držav članic EU. Obravnavan je tudi vpliv takšne harmonizacije DNPP na povečanje zaupanja potrošnikov in trgovcev v čezmejno poslovanje. V nalogi je narejena tudi analiza sodnih primerov v zvezi z maksimalno harmonizacijo DNPP in zavajajočimi dejanji. Na podlagi le-teh naloga ugotavlja, da Sodišče Evropske unije državam članicam prepoveduje nacionalne določbe, ki vsebujejo strožje omejevalne ukrepe, kot jih ureja DNPP. Kar zadeva primere v zvezi z zavajajočimi dejanji, ugotavlja, da je pomembno ločevanje le-teh od zavajajočih opustitev in velike generalne klavzule, upoštevanje seznama črne liste prepovedi ter izvajanje testa poštenosti, po katerem se umesti ravnanje bodisi med poslovne prakse, naštete na črni listi prepovedi, bodisi med majhni generalni klavzuli ali med veliko generalno klavzulo.
Keywords: nepoštene poslovne prakse, Direktiva o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zavajajoča dejanja, zavajajoče opustitve, povprečen potrošnik, črna lista prepovedi
Published: 22.11.2018; Views: 961; Downloads: 191
.pdf Full text (316,96 KB)

3.
NEPOŠTENE POSLOVNE PRAKSE TURISTIČNIH AGENCIJ
Barbara Lorger, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Turizem v Evropski uniji ustvari desetino prihodkov in sodi med najhitreje rastoče dejavnosti v svetu. V razvitih državah so turistična potovanja med najbolj priljubljenimi načini preživljanja prostega časa. Turistične agencije, ki so se pojavile z razvojem množičnega turizma, nastopajo kot posredniki med turistično ponudbo in željami potrošnikov. Z razvojem Evropske unije se razvija tudi trgovanje med podjetji in potrošniki različnih držav članic. Notranji trg postaja z odpravljanjem ovir za čezmejno trgovanje, z razmahom medmrežja in spletnih trgovin, vse živahnejši. Brez učinkovitega oglaševanja in enotne ureditve zakonodaje bi proizvajalec iz ene države le stežka prodrl na trg v geografsko oddaljeni državi. Prav zato, da s skupno zakonodajo nadomešča množico predpisov različnih držav članic in poenoti delovanje notranjega trga, je bila sprejeta Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah. Direktiva je usmerjena le na ekonomske interese potrošnika, pri tem pa interesi poštenih trgovcev - konkurentov ne uživajo neposrednega varstva na njeni podlagi. Diplomsko delo obravnava zavajajoče in agresivne prakse, vsebuje pa tudi seznam takšnih, ki so prepovedani per se. Naloga se osredotoča na primere nepoštenih poslovnih praks turističnih agencij, katerih cilj je z oglaševanjem doseči čim večje število potrošnikov. Podrobneje je opredeljena definicija povprečnega potrošnika in turista, ki jima je varstvo namenjeno, in kako se izvaja nadzor nad nepoštenimi poslovnimi praksami. Vprašanje je, v kolikšni meri je nepoštena praksa turističnih agencij opažena in sankcionirana. Iz diplomskega dela je razvidno, da potrošnik, kljub visoki stopnji varstva in urejenemu nadzoru, v večji meri ostaja pasiven in ne opozori na kršitev svojih pravic. Če ni prijave oziroma če se nepoštena praksa spregleda, ni ovire, da se ne bi uporabljala še v prihodnje.
Keywords: Nepoštene poslovne prakse, turizem, turistične agencije, povprečni potrošnik, zavajajoče oglaševanje.
Published: 19.09.2016; Views: 904; Downloads: 110
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
NEPOŠTENE POSLOVNE PRAKSE NA PODROČJU OGLAŠEVANJA - ANALIZA PRIMERA
Natalija Ploj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Predmet raziskovanja diplomske naloge so nepoštene poslovne prakse, ki se pojavljajo na področju oglaševanja prehranskih dopolnil. Osredotočili smo se predvsem na prehranska dopolnila za hujšanje, ki so v današnjem svetu z vedno več ljudmi, ki imajo prekomerno telesno težo, postala glavni predmet trženja za spretne oglaševalce, katerih cilj je prodati izdelek ne glede na to, ali deluje ali ne. Številni potrošniki se prav na podlagi oglasov odločijo za nakup, saj le-ti uspešno prepričujejo in obljubljajo izboljšanje počutja, izgubo telesne teže itd. Vprašanje je, ali se ljudje zavedajo, da prehranska dopolnila niso zdravila, ki bi preprečevala, zdravila ali celo ozdravila razne zdravstvene težave. Analizirali smo nekaj spletnih in tiskanih oglasov, ki oglašujejo hitro izgubo kilogramov s »čudežnimi« prehranskimi dopolnili za hujšanje. Spoznali smo, da kršijo veliko členov predvsem Slovenskega oglaševalskega kodeksa in tako zavajajo potrošnike.
Keywords: nepoštene poslovne prakse, oglaševanje, prehranska dopolnila, zavajajoče oglaševanje, hujšanje
Published: 14.10.2015; Views: 1201; Downloads: 174
.pdf Full text (13,43 MB)

5.
VARSTVO KONKURENTOV V OKVIRU UREDITVE NEPOŠTENIH POSLOVNIH PRAKS V PRAVU EU
Staša Ana Kanduč Valant, 2011, master's thesis

Abstract: Ideja o zagotavljanju poštenosti v vseh odnosih na trgu (odnosih med konkurenti, odnosih med podjetji in potrošniki ter v vertikalnih odnosih med samimi podjetji) v pravu EU ni celovito izpeljana. Približana so le določena vprašanja s področja prava preprečevanja nelojalne konkurence in sicer deloma s primarnim pravom (pravila, ki jih je oblikovalo Sodišče EU v zvezi s prostim pretokom blaga in storitev), deloma pa s sekundarnim pravom (direktive). Temeljni motiv evropskega zakonodajalca pri pripravi sekundarnih pravil s področja preprečevanja nelojalne konkurence je zaenkrat varstvo potrošnikov, osrednje merilo za presojanje dejanj nelojalne konkurence pa vpliv na njihove interese. Vertikalen pristop, ki je dolgo časa prevladoval pri sprejemanju pravil na tem področju, je privedel do razdrobljenosti zakonodajnega okolja, ki je Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (v nadaljevanju DNPP), kljub bolj horizontalnemu pristopu, ni odpravila, temveč mestoma le še poglobila. Povzročila je namreč delitev (v mnogih državah enotnega) sistema varstva pred nelojalno konkurenco na pravila, ki so določena v korist potrošnikov in pravila, ki so določena v korist (poštenih) konkurentov. Pravila za preprečevanje nepoštenih poslovnih praks, ki škodijo ekonomskim interesom potrošnikov, so tako sedaj deloma popolnoma usklajena (splošni vidiki), deloma pa podvržena minimalni harmonizaciji (posebni vidiki). Varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami v odnosih B2B pa se (bolj ali manj vzporedno) zagotavlja na tri različne načine: neposredno (Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju določa minimalne standarde za varstvo pred zavajajočim oglaševanjem in na principu maksimalne harmonizacije temelječe kriterije za primerjalno oglaševanje), posredno (preko zaščite ekonomskih interesov potrošnikov s prepovedjo nepoštenih poslovnih praks v odnosih B2C) in z neusklajeno nacionalno zakonodajo (npr. suženjsko posnemanje, varovanje poslovne skrivnosti, očrnitev konkurentov…). Analiza določb DNPP in prvih sodb Sodišča EU o njeni razlagi je potrdila predvidevanje o vplivu določb DNPP na odnose B2B. Pri večini nepoštenih poslovnih praks je namreč interes potrošnikov in konkurentov za njihovo prepoved neločljivo povezan. Potrošnik, ki bo s tožbo (ali predlogom pristojnemu upravnemu organu za uvedbo postopka) v svojem (ekonomskem) interesu dosegel prepoved določene nepoštene poslovne prakse, bo poleg sebe (in ostalih potrošnikov) pogosto posredno zavaroval tudi ekonomske interese konkurentov. Poleg tega morajo biti po členu 11 DNPP tudi samim konkurentom (ki imajo po nacionalnem pravu upravičen interes za boj proti nepoštenim poslovnim praksam) zagotovljena učinkovita sredstva za boj proti nepoštenim poslovnim praksam. To pomeni, da podjetja za varovanje (samo) svojih interesov nimajo nobenih sredstev, imajo pa jih zaradi varovanja ekonomskih interesov potrošnikov. Pričakovati je, da bodo pod njimi lahko v marsikaterem primeru skrila tudi svoje interese in jih tako (posredno) zaščitila.
Keywords: nelojalna konkurenca, pravo preprečevanja nelojalne konkurence, varstvo konkurentov, nepoštene poslovne prakse, zavajajoče oglaševanje, primerjalno oglaševanje
Published: 08.03.2011; Views: 3427; Downloads: 561
.pdf Full text (968,70 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica