| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NOVOTVORJENKE V TISKANIH IN SPLETNIH OGLASIH
Ines Voršič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Oglasi so postali del našega vsakdanjega življenja, saj nas kot potencialne potrošnike na najrazličnejše načine nagovarjajo na vsakem koraku. Težnja po kreativnosti, zanimivosti in vpadljivosti je opazna tudi v jeziku oglasov. V zadnjem času kot izraz izvirnosti in duhovitosti oglaševalcev pogosto zasledimo nove besede oz. novotvorjenke. Te so predmet našega raziskovanja. Na osnovi paberkovalno zbranih tiskanih in spletnih oglasov smo napravili besedotvorno analizo novotvorjenih besed. Zanimal nas je način tvorbe, ali novotvorjenke nastajajo po že ustaljenih besedotvornih postopkih, analogiji ali po kakšnih še neuveljavljenih tvorbenih vzorcih. V analizi smo opozorili na morebitno stilno in zvrstno zaznamovanost novih tvorjenk. Vsako izmed obravnavanih besed smo skušali tudi pomensko opredeliti, v besedilnih korpusih FidaPLUS in Nova beseda pa smo preverjali, ali je katera od novotvorjenk že zajeta. Oglasi so obravnavani kot celota z namenom, da se ugotovijo zgradbene prvine, v katerih so novotvorjenke največkrat prisotne, hkrati pa smo želeli izvedeti, v kolikšni meri so novotvorjenke vezane na ime oglaševalca ali oglaševanega predmeta.
Keywords: Ključne besede: oglaševanje, tiskani oglasi, spletni oglasi, neologizmi, priložnostnice, besedotvorje
Published: 12.10.2009; Views: 2605; Downloads: 651
.pdf Full text (53,82 MB)

2.
3.
SISTEMSKA IN NESISTEMSKA LEKSIKALNA TVORBA V NOVEJŠEM BESEDJU SLOVENSKEGA JEZIKA
Ines Voršič, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Siloviti ekonomsko-politicni in kulturni procesi so na prelomu tisocletja v slovensko okolje vnesli bistvene jezikovne spremembe, ki se zaradi sodobnih komunikacijskih okolišcin intenzivno vkljucujejo v vsakodnevno jezikovno rabo. Novi jezikovni pojavi vznikajo na vseh jezikovnih ravninah, dinamika razvoja pa je še najbolj razvidna na podrocju leksike. Z novo pojavnostjo se vecajo ubesedovalne potrebe, s silno družbeno-ekonomsko konkurencnostjo pa se hkrati ustvarjajo besedne inovacije s funkcijo estetskega in ekspresivnega ucinkovanja. Z ozirom na to se disertacijska leksikološka raziskava z naslovom Sistemska in nesistemska leksikalna tvorba v novejšem besedju slovenskega jezika usmerja na besedotvorna vprašanja, ki so odraz novih jezikovnih pojavnosti in neustavljivih globalizacijskih tokov, pri tem pa sooca tvorbeno tipicno s tvorbeno netipicno paradigmo. Izhodišce besedotvorne obravnave je gradivo, zajeto v Novejšo slovensko leksiko (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) (2009) oz. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012), dopolnjeno pa je še s korpusno potrjenimi in paberkovalno pridobljenimi priložnostnimi tvorjenkami. Doktorska disertacija je osredinjena na morfemskostrukturni in semanticni prikaz novih tvorjenih besed in prinaša vpogled v aktualno besedotvorno stanje slovenšcine. Na osnovi tipološke predstavitve tvorbenih lastnosti novoustvarjene slovenske leksike so opredeljeni jezikovnosistemsko predvidljivi in nesistemski tvorbeni postopki ter izpostavljeni novi tipi morfemske družljivosti, ki pogosto vznikajo kot posledica aktivnih internacionalnih povezav. Slednje vpliva tudi na normiranost posameznih obrazilnomorfemskih sestavin, zato so s statisticno analizo izpostavljeni obrazilna kontinuiteta, porast in upad produktivnosti nekaterih obrazilnih morfemov. Rezultati poudarjajo internacionalizacijo slovenske leksike, ki dviguje oz. niža frekvencnost dolocenih tvorbenih sredstev in omogoca tvorbeno hibridizacijo. Posebna pozornost pa je namenjena tudi besedam, ki z neustaljeno morfemsko kombinatoriko tvorijo stilnoefektivno zaznamovano leksiko. Danes je tvorba besed pogosto tudi orodje za kreativno oblikovanje ekspresivno ucinkujocih leksemov, vzporednih že obstojecim. Nove besede ne nastajajo zgolj s težnjo po zapolnjevanju designativnih potreb, temvec tudi kot rezultat besedne ekspresije in so odraz tvorbene pestrosti slovenskega jezika. Ob tem se v disertacijskem delu ustvarja locnica med besedotvornimi primeri, ki so potencialna sestavina leksikalnega sistema, in novotvorjenkami, ki ostajajo zunaj jezikovne norme kot okazionalizmi. Doktorska disertacija z okazionalnimi primeri tako poudarja, da slovenski jezik kljub intenzivnim globalizacijskim vplivom pogosto uspeva ohranjati tvorbeno vitalnost in je sposoben leksikalno inovativnost crpati iz globalno neodvisnih in sebi lastnih elementov. Na osnovi gradivnega korpusa novejše slovenšcine se v slovensko lingvistiko tako uvajajo nova spoznanja o zakonitostih in ohranjanju besedotvorne konvencionalnosti na eni strani in nova dognanja o rušenju besedotvorne norme z aktivizacijo novih (para)tvorbenih sredstev na drugi strani.
Keywords: jezikoslovje, sistemsko besedotvorje, nesistemsko besedotvorje, neologizmi, okazionalizmi, potencialne besede
Published: 24.02.2014; Views: 1662; Downloads: 571
.pdf Full text (5,33 MB)

4.
SLOVENSKO STROKOVNO BESEDJE S PODROČJA NOHTNE KOZMETIKE (PREVODI IZ ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE)
Karina Soršak Kukovec, 2016, master's thesis

Abstract: Hiter in neustavljiv razvoj novih tehnologij, materialov in storitev ima močan vpliv na jezike in širitev besednega zaklada. Predvsem hitrost je odločilna, da se jezik novitetam ne prilagaja dovolj hitro in da se v strokovni jezik implementirajo tujke. Nohtna kozmetika je mlada, hitro razvijajoča se stroka, ki še nima razvitega strokovnega jezika v slovenščini, saj vsebuje veliko prevzetih tujk, kar otežuje adekvatno prevajanje na strokovni ravni. V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo zvrstnost jezika, besedje, vpliv angleščine in nemščine na slovenščino, zgodovino in nekatere teorije prevajanja ter opredeljujemo prevajanje strokovnih besedil. Praktični del zajema analizo strokovnega besedila, objavljenega v strokovni reviji, ki izhaja v več jezikih in katere strokovni članki se prevajajo v vsak posamezen jezik. Po analizi in na podlagi poizvedb smo naredili glosar strokovnih izrazov v angleščini, nemščini in slovenščini. „Alles Übersetzen scheint mir schlechterdings ein Versuch zur Auflösung einer unmöglichen Aufgabe. Jeder Übersetzer muss an einer der beiden Klippen scheitern, sich entweder auf Kosten des Geschmacks und der Sprache seiner Nation zu genau an das Original, oder auf Kosten seines Originals zu sehr an die Eigentümlichkeiten seiner Nation zu halten. Das Mittel hierzwischen ist nicht bloß schwer, sondern geradezu unmöglich.“ (Pismo W. v. HUMBOLDTA A. W. SCHLEGLU, dne 23. 7. 1796). Humboldtova misel predstavlja bistveno in nerešljivo težavo, s katero se spopadajo vsi prevajalci že od samega začetka prevajanja.
Keywords: zvrstnost, strokovni jezik, neologizmi, nohtna kozmetika, strokovno prevajanje
Published: 03.10.2016; Views: 523; Downloads: 79
.pdf Full text (3,86 MB)

5.
Tvorjenke s pomenom nosilnika lastnosti v novejšem slovenskem besedju (na primeru NSL in SNB)
Ines Voršič, 2015, original scientific article

Abstract: Siloviti ekonomsko-politični in kulturni procesi so na prelomu tisočletja v slovensko okolje vnesli bistvene jezikovne spremembe, ki se zaradi sodobnih komunikacijskih okoliščin intenzivno vključujejo v vsakodnevno jezikovno rabo. Novi jezikovni pojavi vznikajo na vseh jezikovnih ravninah, dinamika razvoja pa je še najbolj razvidna na področju leksike. Prispevek z obrazilnomorfemskega in semantičnega vidika obravnava neologizme s pomenom nosilnika lastnosti in predstavlja aktualna tipična obrazila omenjene pomenske skupine.
Keywords: besedotvorje, tvorjenke, izpridevniške izpeljanke, nosilniki lastnosti, neologizmi
Published: 19.02.2018; Views: 362; Downloads: 274
.pdf Full text (3,19 MB)
This document has many files! More...

6.
Prevajanje neologizmov v otroški književnosti na primerih slovenskih prevodov otroškega dela The BFG Roalda Dahla
Dolores Dolšak, 2018, master's thesis

Abstract: Pri književnem prevodu mora prevajalec upoštevati mnogo dejavnikov, kot so ciljni literarni sistem in čas, namen izvirnega in ciljnega besedila in naslovnik. Prevajanje otroške književnosti je posebej zahtevno prav zaradi ciljnega občinstva, ki ima omejene jezikovne in kognitivne sposobnosti, hkrati pa se mora prevajalec znati vživeti v otrokov svet in biti kreativen, kar mu omogoča več svobode kot prevajalcu literature za odrasle. Poseben izziv pri prevajanju otroške literature predstavljajo neologizmi, na novo skovane besede, navadno izpeljanke iz že znanih besed ali delov besed. Roald Dahl je avtor številnih knjig za otroke, med katerimi je tudi delo The BFG, zgodba o velikem dobrodušnem velikanu, ki ima prav poseben način govora – uporablja veliko neologizmov. V magistrski nalogi na podlagi teoretskih osnov prevajanja otroške literature, prevajanja in tvorjenja neologizmov ter posodabljanja prevodov analiziramo dva slovenska prevoda književnega dela The BFG prevajalcev Jožeta Prešerna iz leta 1994 (Veliki dobrodušni velikan) in Ane Barič Moder iz leta 2008 (VDV). Primerjalna analiza prevodov izvirnih neologizmov je pokazala, da je prvi prevod v veliki meri neprilagojen ciljnemu občinstvu, saj je zaradi direktnih prevodov velikokrat nerazumljiv, prav tako pa prevajalec izvirnih neologizmov v večini ne prevaja z neologizmi, kar kaže na odsotnost kreativnosti. V ponovnem prevodu se je prevajalka pri prevajanju večine neologizmov odločila obdržati nove skovanke in v slovenščini oblikovala nove neologizme. Posegla je tudi po nekaj kulturnih ustreznicah in tako besedilo približala kognitivnim sposobnostim otrok.
Keywords: Roal Dahl, otroška literatura, The BFG, neologizmi, ponovni prevod, prevajalski postopki, Peter Newmark
Published: 21.09.2018; Views: 213; Downloads: 54
.pdf Full text (1,79 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica