| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
PREVAJANJE IN UPORABA J1 PRI POUČEVANJU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA
Martina Tašner, 2020, master's thesis

Abstract: Metodologija poučevanja tujega jezika se je skozi stoletja močno spreminjala ter s tem tudi vloga prevajanja in uporaba tujega in maternega jezika, kar je privedlo do ločevanja med poučevanjem tujega jezika, ki je usmerjeno v jezikovno rabo, in poučevanjem, ki je usmerjeno v analizo jezika. Takšno razlikovanje je prevladovalo v posameznih zgodovinskih obdobjih in se kazalo v številnih metodah, kot npr. slovnično-prevajalni metodi, direktni metodi, avdiolingvalni metodi, posredovalni metodi in kasneje v komunikacijskem pristopu. V teoretičnem delu smo najprej utemeljili pojme materni jezik, drugi jezik, tuji jezik, prevajanje in tolmačenje ter jezikovno posredovanje. Preučili smo posamezne jezikovne metode oziroma pristope ter se osredinili na uporabo J1 in TJ ter vlogo prevajanja. Literatura si je glede uporabe J1 in TJ zelo neenotna, saj številni teoretiki navajajo le pozitivne in negativne vidike, ki služijo le kot vodilo, kajti na koncu je odločitev, kdaj in koliko uporabljati materni jezik pri poučevanju tujega jezika, prepuščena učiteljem. V tem kontekstu smo pojasnili pozitivne in negativne strani uporabe J1 ter pozitivne in negativne strani uporabe prevajanja. Predstavili smo Skupni Evropski jezikovni okvir (SEJO), ki je pomemben dokument za jezikovno poučevanje in za katerega lahko trdimo, da vse bolj prevzema vlogo novega sodobnega pristopa. V literaturi lahko pogosto zasledimo nenatančno in dvoumno uporabo izrazov prevajanje in tolmačenje, ki naj bi bilo (ali pa tudi ne) prisotno v razredu pri poučevanju tujega jezika na osnovnošolski ali srednješolski ravni. Pogosto ni natančne obrazložitve, da gre pri tem za jezikovno posredovanje, ki ga ne moremo enačiti s strokovnim oziroma poklicnim prevajanjem in tolmačenjem. Iz tega razloga smo si pogledali, kako SEJO definira pojem prevajanja oziroma jezikovnega posredovanja. V magistrski nalogi smo v prvem delu empiričnega dela s pomočjo anketnih vprašalnikov, pripravljenih za dijake 2. letnikov različnih srednjih šol, ugotavljali, kolikšno je razmerje uporabe J1 in TJ pri nemščini kot drugem tujem jeziku. Zanimalo nas je, kako so dijaki zadovoljni z razmerjem uporabe J1 in TJ, saj pri takšnih stvareh pogosto nimajo možnosti soodločanja. Zanimalo nas je, kaj konkretno poteka v J1 in kaj v TJ in ali dijaki vrednotijo mešano uporabo materinščine in tujega jezika kot pomembno in uporabno sporazumevalno dejavnost ali ne. V drugem delu empiričnega dela smo se posvetili trem učbeniškim kompletom za poučevanje nemščine kot drugega tujega jezika, saj nas je v pričujoči raziskavi zanimalo, ali vsebujejo kakršnekoli naloge, kjer bi se od učencev zahtevalo prevajanje oziroma jezikovno posredovanje. Analiza raziskave je pokazala, da je delež uporabe TJ večji kot delež uporabe J1, vendar se nekoliko razlikuje na posamično šolo. Ugotovili smo, da več kot polovici dijakov (56 %) razmerje uporabe J1 in TJ, ki ga zaznavajo pri pouku nemščine, zelo ustreza, 24 % ne ustreza in 20 % vprašanih je vseeno, kolikšna je uporaba J1 in TJ. Ugotovili smo, da so si dijaki iz vseh treh srednjih šol relativno enotni, kaj poteka v J1 in kaj v TJ. Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja potekata samo v TJ, le en dijak od 88 je zapisal, da v J1. Tudi, kar se tiče ohranjanja discipline, so bili dijaki skoraj enotni, da učitelj uporablja predvsem J1, le nekaj izjem je zapisalo, da TJ. Pri ostalih dejavnostih, kot so podajanje navodil učitelja, razlaga snovi ter komunikacija med učiteljem in dijaki ter skupinsko delo, le-te potekajo po mnenju dijakov tako v J1 kot v TJ, torej v mešani obliki. Le dijaki Prve gimnazije Maribor so skoraj enotno podali mnenje, da pri njih razlaga snovi in komunikacija med učiteljem in dijaki potekata v TJ. Ugotovili smo, da je slaba polovica dijakov že bila soočena s prevajanjem oziroma jezikovnim posredovanjem ter da dva od treh učbeniških kompletov vsebujeta naloge, kjer se od dijaka zahteva prevajanje oziroma jezikovno posredovanje.
Keywords: jezikovno posredovanje, prevajanje, materinščina, drugi tuji jezik, nemščina, poučevanje tujega jezika
Published: 22.09.2020; Views: 102; Downloads: 11
.pdf Full text (2,91 MB)

2.
Besednjak pri tujem jeziku na razredni stopnji osnovne šole
Petra Küčan, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu preverjamo besednjak pri prvem tujem jeziku med učenci, ki obiskujejo šolo na rednih in na dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju. V teoretičnem delu predstavljamo dvojezičnost in dvojezično izobraževanje v Sloveniji. Redne in dvojezične osnovne šole, vključene v raziskavo, se nahajajo na območju blizu avstrijske meje, zato v nalogi kot prvi tuji jezik predstavljamo nemščino. Predstavimo poučevanje tujega jezika na splošno ter namen poučevanja nemščine. Prav tako opišemo še besednjak, strategije za usvajanje besednjaka, besednjak pri pouku nemščine in opismenjevanje v tujem jeziku. V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali besednjak pri pouku nemščine med učenci, ki obiskujejo pouk na rednih in dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju. Preverjanje smo opravili s pomočjo opisa slike v nemškem jeziku. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika med prvim in drugim preverjanjem, ter kateri učenci imajo širši besednjak pri tujem jeziku. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pri raziskavi je sodelovalo 78 učencev iz treh rednih in treh dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da so učenci dosegli napredek po drugem preverjanju in da med učenci v rednih in dvojezičnih osnovnih šolah obstajajo razlike v jezikovnem znanju tujega jezika. Dvojezični učenci so slike pogosteje opisovali s povedmi, učenci v rednih osnovnih šolah pa z besedami. Zanimala nas je tudi razlika glede na spol. Rezultati so pokazali večjo uspešnost pri deklicah.
Keywords: tuji jezik, nemščina, dvojezičnost, osnovna šola, spol, opis slike.
Published: 09.01.2019; Views: 668; Downloads: 74
.pdf Full text (1,98 MB)

3.
4.
Integracija umetnostne zgodovine v medpredmetno povezan pouk nemščine kot tujega jezika na gimnaziji
Nataša Radanovič, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja možnost medpredmetnega povezovanja med nemščino in umetnostno zgodovino na gimnaziji, s poudarkom na tem, kako lahko umetnostno zgodovino integriramo v pouk tujega jezika. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki temelji na praktični raziskavi. V teoretičnem delu bo pojasnjen pomen pouka nemškega jezika in umetnostne zgodovine na gimnaziji, predstavljen bo pojem medpredmetnega povezovanja obeh predmetov in učne oblike pri pouku kot tudi vloga učitelja pri pouku medpredmetnega povezovanja. Empirični del temelji na izvedbi nekaterih medpredmetno povezanih učnih ur umetnostne zgodovine in nemščine ter rezultatov anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnili na koncu učne ure. Rezultati raziskave so v magistrskem delu grafično predstavljeni in analizirani.
Keywords: Medpredmetno povezovanje, učenci, gimnazija, nemščina, umetnostna zgodovina, vseživljenjsko učenje.
Published: 11.08.2017; Views: 586; Downloads: 48
.pdf Full text (2,95 MB)

5.
6.
Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci
2017, scientific monograph

Abstract: Leto 2016 je bilo v znamenju prvega prekmurskega znanstvenika, pomembnega jezikoslovca in slovenskega pesnika, pisatelja, etnologa ter muzeologa Avgusta Pavla – obhajali smo stotridesetletnico njegovega rojstva (28. avgust 1886, Cankova) in se spomnili sedemdesetletnice njegove smrti (2. januar 1946, Sombotel). V monografiji objavlja svoje raziskave petnajst poznavalcev Pavlovega življenja in dela iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, med njimi tudi njegova hčerka Judita Pavel. Gre za najnovejše analize Pavlovega dela in (pre)vrednotenje pomena, ki ga je imel v prvi polovici 20. stoletja v slovensko- madžarsko-avstrijski regiji, literaturi in kulturi regije. Monografija odpira vprašanje slovensko-madžarsko-nemških jezikovnih stikov ter jezikovnega, literarnega in kulturnega posredništva med tremi članicami Evropske zveze. Navezuje se na pravilno reševanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v regiji, na vprašanje slovenskih obmejnih narečij in jezikovne stičnosti. V globalnem jezikovnem, kulturnem in političnem prostoru moramo imeti posrednike, ki »skrbijo« za razumno sobivanje med sosedskimi narodi in načrtujejo jezikovni razvoj, ki dolgoročno zagotavlja obstoj t. i. »malih jezikov« v globalnem svetu. Avgust Pavel si je prizadeval za poseben status slovenskega jezika in za drugačna jezikovna razmerja, kot so bila v slovensko-madžarsko-avstrijskih jezikovnih odnosih uveljavljena do sredine 20. stoletja. Če smo sposobni razumeti Pavla, razumemo preteklost in lahko načrtujemo prihodnost – da bi jo razumeli, moramo razumeti meje nasploh, njihov vpliv in njihovo spreminjanje, predvsem pa jih moramo presegati in odpravljati. Meja je namišljena črta, ki je človeku sicer potrebna, vendar je takih črt na žalost preveč. Državna meja omejuje ljudi, jih kot državljane pogojuje, omejuje in jim povzroča težave, ker se morajo odločati, na kateri strani so. Pavel je take bolečine slikal v svojih pesmih. Jezikovna in etnična meja je določena s stopnjo jezikovne nadutosti večinskega naroda, ki se noče zavedati, da so pravice velikih omejene s pravicami malih, oziroma da sta svoboda in posluh za majhne tudi svoboda velikih, ki so toliko veliki, kolikor posluha imajo za majhne (pa četudi gre samo za Glasoslovje slovenskega narečja Cankove). In prav Pavel nam je pri preseganju teh meja v svojih znanstvenih delih dal lekcijo, ki je nismo v celoti razumeli niti dojeli. Naša družba potrebuje znamenite, pomembne Slovence – eden izmed njih je bil gotovo Avgust Pavel, zato je prav, da se njegovo delo celostno ovrednoti in predstavi strokovni in širši javnosti.
Keywords: Avgust Pavel, slovensko-madžarsko-avstrijska regija, medjezikovni in medkulturni stiki, slovenščina, madžarščina in nemščina v stiku, zapuščina, prekmursko narečje, prekmurski knjižni jezik, Prekmurska slovenska slovnica, Vend nyelvtan, korespondenca, literatura, kultura, prevajanje
Published: 19.01.2017; Views: 1684; Downloads: 64
URL Link to file

7.
Možnosti zgodnjega pridobivanja drugega jezika v Avstriji in Sloveniji
Ivanka Peršuh Greif, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava možnosti zgodnjega pridobivanja drugega jezika v Avstriji in Sloveniji. V začetnem delu najprej opredelimo pojme dvojezičnosti, večjezičnosti, zgodnje simultane in konsekutivne dvojezičnosti, dvojezičnost neke družbe ter obravnava probleme, povezane z večjezično vzgojo v določenem okolju. V nadaljevanju se osredotočamo na možnosti pridobivanja drugega jezika v kontekstu javnih in zasebnih vrtcev in šol, v mednarodnih šolah in v okviru manjšinskega izobraževanja. Posebej na področju javnih in zasebnih šol gre za izobraževanje, kjer se vedno bolj uveljavlja poučevanje po metodi CLIL-a. Ta metoda se nanaša na pouk učnega predmeta preko jezika, vendar je zelo pomembna za pridobivanje drugega jezika. V tem sklopu se tematika navezuje na usmeritev Evropske unije, katere cilj je, da bi posamezniki ob maternegm jeziku obvladali še dva tuja jezika. Gre za usmeritev, ki v globaliziranem svetu pridobiva na pomenu. V okviru mednarodnih šol gre v osnovi za pouk v jeziku, ki se razlikuje od uradnega jezika posamezne države, prav to pa omogoča individualno dvojezičnost. Omejitve se v tem primeru kažejo v lokaciji teh šol, saj so večinoma prisotne zgolj v glavnih mestih posameznih držav in so dostopne zgolj premožnemu delu prebivalstva. Ker je manjšinsko šolstvo regionalno omejeno, se večina nadaljnih možnosti za pridobivanje drugega jezika zarisuje znotraj javnega šolstva obeh držav.
Keywords: dvojezičnost, pridobivanje drugega jezika, Avstrija, Slovenija, CLIL, nemščina, javne šole, zasebne šole, mednarodne šole, manjšinsko šolstvo, javni vrtci, zasebni vrtci
Published: 10.10.2016; Views: 531; Downloads: 66
.pdf Full text (1,43 MB)

8.
NEMŠČINA IN SLOVENŠČINA V MARIBORU V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA
Katja Blažič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V prvi polovici 20. Stoletja, je bil slovenski prostor del Avstro - ogrske Monarhije. Mesto Maribor je bilo del večnacionalne države, v kateri so imeli nemški prebivalci velik vpliv na vsakdanje življenje. S propadom monarhije leta 1918, je prišlo do velikih sprememb v samem mestu. Kljub temu, pa je Maribor ostal še naprej nemški jezikovni otok. Vpliv nemškega prebivalstva v Mariboru se je kazal tako v vsakdanjih stvareh, kot tudi v kulturni sliki mesta in v šolstvu. Nemški jezik je bil vsakodnevni, pomemben del življenja v mestu Maribor. Zaradi vzajemnega odnosa med slovenskim in nemškim jezikom, se je razvila t. i . mariborska nemščina. Danes v Mariboru ne najdemo več prebivalca, ki bi še znal govoriti staro mariborsko nemščino. Zaradi zgodovinskega ozadja mesta in močne germanizacije na tem območju, je v mariborskem pogovornem jeziku še danes opaziti zelo veliko germanizmov. V praktičnem delu diplomske naloge, je na podlagi analiz starih šolskih kronik prikazano, kako se je spreminjala nacionalna struktura šolarjev na različnih šolah v Mariboru.
Keywords: 20. Stoletje, Jezikovni stik, Jezikovni otok, Kulturna slika, mariborska nemščina, germanizmi, šolstvo, nacionalna struktura šolarjev.
Published: 21.09.2016; Views: 744; Downloads: 82
.pdf Full text (967,36 KB)

9.
Elementi dramske pedagogike pri pouku nemščine kot tujeka jezika
Janja Majhenič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Dramska pedagogika je celostno učenje, kjer se z vsemi čuti poučuje in uči tuj jezik. Je učna metoda, ki vsebuje igro vlog. Elementi teatra, literature, umetnosti in psihologije se pri tej metodi zavzemajo za pedagoške in socilnopedagoše namene. Pri tem učnem procesu igra pomembno vlogo telesno gibanje. Vedno znova sem v tem učnem procesu gibamo med dvema ravnema in sicer med vsakdanjikom, kjer se vedno nahajmo, ko pa se prične učna ura dramske pedagogike, se podamo na raven dramatike oz. domišljiske realnosti. Teater omogoči vzpostaviti vezo med govorjenjem, razmišlanjem in ukrepanjem, kot tudi med osebno in socialno identiteto. Ta metoda je primerna za vse starosti, pri tem se mora samo upoštevati, da starejši učenci pri tem procesu ne bi izpadli otročje. Izbrati se morajo naloge, ki ustrezajo starosti učencev. Dramska pedagogika je zanimiva metoda učenja tujega jezika. Z njeno pomočjo je želja po učenju oz. znanju tujega jezika še večja. Večinoma se dela v skupinah z veliko gibanja in ne uči učencev samo tujega jezika, temveč tudi veliko življenskih modrosti. Kot na primer dela v skupini oz. sodelovanje z drugimi ljudmi, si upati govoriti in igrati različne vloge, brez zadržkov pred drugimi. Učenci postanejo skozi to metodo samozavestnejši, pogumnejši in odprti za različne kulture in drugačne stvari. Znanje tujega jezika dandanes veliko pomeni in ta metoda vzpodbuja interes za učenje tujega jezika, poleg tega pa učencem omogoči, da se razvijejo na osebnosti ravni, da razvijejo kreativnost, domišljijo in se rešijo zadržkov.
Keywords: Dramska pedagogika, elementi dramske pedagogike, nemščina kot tuji jezik, igra vlog
Published: 12.08.2016; Views: 1173; Downloads: 80
.pdf Full text (2,57 MB)

10.
Deutsch-slovenisches Wörterbuch
Matej Cigale, 1860, dictionary

Abstract: Theil 1: A-L
Keywords: nemščina, slovenščina, slovarji
Published: 30.12.2015; Views: 489; Downloads: 27
URL Link to full text

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica