Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo nas seznani z aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Ara predstavlja institut utrditve pogodbenih obveznosti, realni kontrakt in delno izpolnitev obveznosti. Gre za določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroči drugi v znamenje sklenitve pogodbe. Med strankami mora biti jasno in nedvoumno dogovorjena, v nasprotnem primeru je namreč dan avans, in ne ara. Ara ni samostojen pravni posel – ena njenih glavnih značilnosti je njena akcesorna narava, kar pomeni, da je veljavnost are odvisna od veljavnosti temeljne (glavne) pogodbe. Če je ara dogovorjena, pa še ne pomeni, da lahko stranka kar odstopi od pogodbe, tako da pusti aro pri drugi stranki oziroma da vrne dvojno aro. To je možno zgolj v primeru, ko je bila ara dogovorjena kot odstopnina, to je, ko je bila pravica odstopiti od pogodbe za ceno izgubljene are s pogodbo izrecno dogovorjena. Od are (oziroma are kot odstopnine) pa je ločen pojem odstopnine (skesnine). Pri odstopnini se namreč pogodbeni stranki dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če hkrati z izjavo o odstopu dogovorjeno prepusti nasprotni stranki. Aro je možno veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo. Zakon tega vprašanja ne ureja, je pa stališče sodne prakse jasno. Če stranka iz predpogodbe, ki je zavezana k sklenitvi glavne pogodbe, sklenitev pogodbe odkloni, je drugi stranki zagotovljeno pravno varstvo, saj lahko s tožbenim zahtevkom zahteva sklenitev glavne pogodbe ali se posluži sankcij na podlagi dogovorjene are. Pomembnost dogovora o ari se še posebej kaže pri neizpolnitvi pogodbe, za katero je odgovorna ena izmed strank. V diplomskem delu so na podlagi sodnih odločitev prikazane in pojasnjene sankcije in katera stranka ima možnost izbire. Na kratko je tudi razloženo, kaj se zgodi v primeru delne izpolnitve obveznosti, za katero je bila dogovorjena ara. Poseben problem pa lahko predstavlja prevelika ara, ki jo lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke zmanjša. V takih primerih sodišče presoja primernost višine dogovorjene are na podlagi okoliščin konkretnega primera, čeprav upošteva sodno prakso, ki narekuje, da ara naj ne bi bila višja od približno 10 % vrednosti predmeta oziroma zneska v glavni pogodbi.
Keywords: ara, avans, akcesorna narava, odstopnina, predpogodba, neizpolnitev pogodbe, sankcije, prevelika ara
Published in DKUM: 30.10.2017; Views: 2037; Downloads: 291
Full text (855,32 KB)

Abstract: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), kot temeljni pravni vir na področju mednarodne prodaje, je namenjena urejanju pravnih razmerij med kupci in prodajalci iz različnih držav. Področje, ki ga CISG ureja, obsega tudi odškodninske obveznosti, do katerih pride v primeru kršitve pogodbenih obveznosti katere izmed strank prodajne pogodbe. Za odškodninske obveznosti v CISG velja stroga ureditev. Stranka, ki krši svoje obveznosti, se namreč lahko oprosti odškodninske odgovornosti le v primerih, ko izpolnjuje natanko določene oprostitvene razloge. In sicer mora dokazati, da je do njene kršitve prišlo zaradi ovire izven njene kontrole, ki je ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti ter se oviri ali njenim posledicam ni bilo mogoče izogniti ali jih premostiti. O tem, ali je oprostitvenim pogojem zadoščeno, bo v pretežni meri odvisno od okoliščin posameznega primera, a primeri iz pravne prakse kažejo, da je oprostitev zelo težko doseči, še posebej zato, ker morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Stroga ureditev odgovornosti za povzročeno škodo velja tudi v primerih, ko stranka ne izpolni obveznosti zaradi dejanj tretje osebe, katero je angažirala z namenom izpolnitve svojih obveznosti nasproti sopogodbeniku. V takšnih primerih CISG določa, da morata pogoje za oprostitev izpolniti tako stranka prodajne pogodbe, kot tudi tretja oseba. Vendar to ne velja za vse primere ko neizpolnitev povzroči tretja oseba. Ta določba se uporabi le za tiste neodvisne osebe, ki so vključene z namenom izpolnitve celote ali dela strankinih obveznosti, ne pa tudi takrat kadar dejanja tretje osebe predstavljajo le predpogoj ali pomoč pri izpolnitvi strankinih obveznosti. V vsakem primeru pa velja načelo, da naj stranka strogo odgovarja za dejanja tretjih oseb, ki na takšen ali drugačen način sodelujejo pri njenih obveznostih.
Keywords: CISG, neizpolnitev, odškodninska odgovornost, oprostitev odškodninske odgovornosti, tretja oseba.
Published in DKUM: 03.11.2014; Views: 1821; Downloads: 138
Full text (650,36 KB)

Abstract: Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga (CISG) temelji na načelu stroge odgovornosti in teži k izpolnitvi obligacij, zato le izjemoma, v točno določenih primerih, dopušča izključitev odgovornosti. IV. odsek IV. poglavja, i.e. čl. 79 in 80 CISG določata, pod katerimi pogoji se lahko stranka, ki ni izpolnila pogodbe, razbremeni odgovornosti. Čl. 79 CISG omogoča dolžniku, ki krši svoje pogodbene obveznosti, da se razbremeni odgovornosti v kolikor dokaže, da je bila neizpolnitev posledica nepredvidljive in nepremostljive ovire, izven njegovega nadzora. V kolikor je neizpolnitev posledica neizpolnitve s strani tretje osebe, ki jo je dolžnik angažiral pri izpolnitvi dela ali celotne pogodbe, bo dolžnikova odgovornost izključena le v kolikor bo šlo za oviro, izven njegovega nadzora ter v kolikor tudi tretja stran, ki ji je bilo sodelovanje pri izpolnitvi zaupano, izpolnjuje kriterije za oprostitev. Kadar ovira le začasno prepreči izpolnitev pogodbe, velja oprostitev le za čas, ko ovira traja. Da bi lahko upnik izvršil pravna sredstva, ki so mu na voljo po CISG je nujno, da dolžnik, katerega izpolnitev je ovirana ali preprečena, o tem obvesti upnika, saj bo v nasprotnem primeru odgovarjal za škodo, ki bi mu zaradi opustitve notifikacije nastala. Oprostitev odgovornosti po čl. 79 CISG se nanaša le na oprostitev dolžnosti plačila odškodnine. Na ostala pravna sredstva, ki jih ima upnik po CISG, določba ne vpliva in je prost pri tem, da jih izvrši. Druga določba IV. odseka, i.e. čl. 80 CISG preprečuje, da bi se upnik skliceval na dolžnikovo neizpolnitev, če jo je povzročil sam s svojim dejanjem ali opustitvijo. Določba poleg odškodninske odgovornosti izključuje tudi druga pravna sredstva, ki jih CISG nudi upniku.
Keywords: CISG, oprostitev odgovornosti, kršitev pogodbe, neizpolnitev, odškodnina, ovira izven nadzora stranke, ravnanje ali opustitev upnika
Published in DKUM: 16.11.2011; Views: 7274; Downloads: 280
Full text (992,87 KB)