| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Timski pristop pri oskrbi dementnega starostnika
Brigita Podhraški, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili timski pristop in njegov pomen pri oskrbi dementnega starostnika, vlogo negovalnega tima pri oskrbi in najpogostejše težave, s katerimi se negovalni delavci pri delu z dementnim starostnikom srečujejo. Poleg osnovnih podatkov o demenci in spremembah dementnega starostnika so v delu opisane tudi njihove dnevne aktivnosti. Nadalje so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih izvedli v domovih za starejše občane, in sicer v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, Pegazovem domu Rogaška Slatina in Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Raziskave so potekale v mesecu januarju in februarju 2009. Anketne vprašalnike smo razdelili med 90 članov negovalnega osebja, zaposlenega v omenjenih domovih, ki se dnevno srečuje z dementnimi starostniki. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 87. Želeli smo ugotoviti, kako pogosto in na kakšen način se člani negovalnega tima dementnim starostnikom posvečajo pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Prav tako nas je zanimalo, ali člani negovalnega tima ocenjujejo, da je njihov timski pristop pri oskrbi dementnega starostnika dovolj kakovosten. Rezultati raziskave so pokazali, da se dejavnosti z dementnimi starostniki izvajajo vsakodnevno v povprečju (vsaj) 40 minut v obliki razgibavanj, organiziranih sprehodov in miselnih iger. Zaposleni so mnenja, da je njihov pristop dovolj kakovosten, vendar navajajo, da bi bil le-ta lahko še boljši, če ne bi občutili težav pri delu, ki se nanašajo na pomanjkanje časa in kadra.
Keywords: dom starostnikov, starostnik, demenca, timski pristop, negovalno osebje.
Published: 09.11.2009; Views: 2682; Downloads: 733
.pdf Full text (594,32 KB)

4.
Pomen zadovoljevanja verskih duhovnih potreb starostnika v domu ostarelih
Francka Saje, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V prepričanju, da je celostna (holistična) zdravstvena nega starostnika v domu ostarelih najboljša pot za omogočanje njegove optimalne kakovosti življenja v njem, in na osnovi konceptualnega modela teoretičarke zdravstvene nege Virginije Henderson diplomsko delo obravnava pomen zadovoljevanja verskih duhovnih potreb starostnika v institucionalnem varstvu. V teoretičnem delu so zbrana razmišljanja nekaterih domačih in tujih avtorjev o celostni razsežnosti človeka - starostnika in njegovih, iz nje izhajajočih potreb, s poudarkom na duhovni razsežnosti, duhovnih potrebah in znotraj njih verskih potrebah ter njihovem zadovoljevanju. Osvetljena je uporaba procesne metode dela pri celostni zdravstveni negi starostnika v domu in pri opisu verske oskrbe v Domu sv. Jožef tudi njeno praktično izvajanje. Raziskava med stanovalci Doma sv. Jožef, pri kateri je bila uporabljena deskriptivno-opisna metoda s predhodno izdelanim anketnim vprašalnikom, je pokazala, da so ti v večini verni katoličani, ki so pred prihodom v to ustanovo pričakovali dobro versko oskrbo v njej in so se zato za življenje v njej lažje odločili, da jih večinski del svojo vero in verske potrebe močno doživlja in dobro izraža, ter je potrdila, da imajo njihove zadovoljene verske potrebe pomemben pozitiven vpliv na smisel in celostno kakovost njihovega življenja v domu. Rezultati enako izvedene raziskave med zdravstveno-negovalnim osebjem tega doma pa so pokazali njihovo večinsko pozitivno vrednotenje verskih duhovnih potreb stanovalcev kot enako pomembno glede na druge potrebe, da ocenjujejo versko oskrbo v tem domu za zelo dobro in svojo zavzetost za sodelovanje pri njej za zadostno. Svoje znanje o celostni zdravstveni negi starostnika, ki vključuje tudi pomoč pri zadovoljevanju njegovih verskih duhovnih potreb in strpnost do njegovih verskih prepričanj ne glede na lastno osebno prepričanje, večinoma dobro ocenjujejo in nimajo izrazite potrebe po dodatnem izobraževanju iz tega področja. Vsi izsledki raziskave so nam potrdili smiselnost našega prizadevanja za celostno zdravstveno nego starostnika v domu ostarelih, katere bistveni sestavni del je tudi skrb za njegovo duhovno dobrobit.
Keywords: starostnik v domu, celostna zdravstvena nega, verske duhovne potrebe starostnika, medicinska sestra, zdravstveno-negovalno osebje
Published: 07.12.2010; Views: 2699; Downloads: 344
.pdf Full text (533,72 KB)

5.
PREMAGOVANJE STRESA IN PREPREČEVANJE IZGORELOSTI ZAPOSLENIH V DOMOVIH STAREJŠIH
Cvetka Laubič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Stres je psihofizično dogajanje v človeškem organizmu, ki ga največkrat sprožajo škodljivi dejavniki. V zadnjih desetletjih je povezan predvsem z opravljanjem dela in zaposlenostjo. Kaže se na različne načine. Za človekovo zdravje in počutje predstavlja veliko breme, ki lahko vodi v bolezni različne simptomatike. S pravilnim ravnanjem je mogoče znake in posledice stresa omiliti ali stres preprečevati. Delo v domovih starejših je zahtevno, težko in stresno. Z raziskavo smo imeli namen ugotoviti pojavljanje stresa pri zdravstveno negovalnem osebju v domovih starejših in njihovo soočanje s posledicami stresa ter v nadaljevanju dela oblikovati model ravnanja za zmanjšanje posledic stresa. Metode: Izbrana je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe raziskave je bila uporabljena kvantitativna metoda, z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 20 vprašanj zaprtega in polzaprtega tipa. Izvedena je bila med zdravstveno negovalnim osebjem v petih domovih starejših maja in junija 2016. Sodelovalo je 91 udeležencev. Za potrebe obdelave ter grafične in pisne predstavitve podatkov so bili uporabljeni računalniški programi Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultati: Ugotovli smo, da je stres med delavci v domovih starejših prisoten, da ga najbolj vzpodbujajo delo z dementnimi stanovalci, preveč delovnih nalog, zahteve svojcev in premalo posvečanja metodam za obvladovanje stresa. Razprava in sklep: Za premagovanje stresa zaposleni in vodstva naredijo premalo, ker se pomena stresa in njegovih posledic premalo zavedajo ali to področje premalo poznajo. Posledice takega ravnanja se kažejo na zdravju zaposlenih, na kakovosti opravljenega dela ter na zadovoljstvu stanovalcev domov starejših in njihovih svojcev. Model ravnanja za obvladovanje stresa vključuje več elementov, uresničljivih na nivoju organizacij in na nivoju posameznih delavcev.
Keywords: Stres, zdravstveno negovalno osebje, stanovalci doma starejših, izgorelost, preventiva.
Published: 14.10.2016; Views: 700; Downloads: 124
.pdf Full text (670,17 KB)

6.
NASILJE NAD STAREJŠIMI
Janja Fajfar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče: O nasilju oziroma zlorabi nad starostniki se v zadnjem času posveča vedno več pozornosti, saj se leta ni nihče želel s to tematiko ukvarjati oziroma na glas spregovoriti, da je nasilje prisotno. Za izhodišče diplomskega dela smo želeli ugotoviti prisotnost nasilja oziroma zlorabe nad starejšimi v enem izmed domov za starostnike ter ukrepe za preprečitev nasilja oziroma zlorab. Namen: Z raziskavo smo ugotavljali vzroke nasilja nad starostniki, kdo so povzročitelji nasilja nad starostniki in vlogo zdravstvenih delavcev in drugih strokovnih delavcev ob problematiki nasilja nad starostniki. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za študij smo uporabili slovensko in tujo literaturo in predstavili teoretična izhodišča. Za iskanje literature smo uporabili iskalne baze Pubed, ScienceDirect, Cobiss. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave smo uporabili vprašalnik z 18 vprašanji zaprtega tipa. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel, ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je nasilje nad starostniki prisotno, čeprav se zaposleni ne zavedajo, da se nad starostniki izvaja nasilje, oziroma nasilje ostane prikrito. V večini primerov storilci kaznivih dejanj domači oziroma bližnji. Ob zaznavi nasilja bi največ anketiranih obvestilo nadrejene, sledi pogovor s stanovalcem ter najmanj je takih, ki bi se pogovorili s storilcem. Z izkušnjami, ki jih negovalno osebje pridobi tekom let ter skozi nenehno izobraževanje, lahko izvajanje nasilja nad starejšimi prepoznamo in tudi pravočasno ukrepamo. Sklep: V želji, da bi lahko starostniki živeli brez nasilja, je pomembno o nasilju javno govoriti in opozarjati na oblike nasilja. Pomembno je kontinuirano izobraževanje negovalnega osebja o možnih načinih, oblikah in posledicah nasilja nad starejšimi negovalnega osebja
Keywords: starostniki, nasilje, negovalno osebje, svojci, zapuščenost, zanemarjenost.
Published: 19.10.2016; Views: 837; Downloads: 145
.pdf Full text (1,31 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica