| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Kakovost življenja bolnika z ahalazijo požiralnika po peroralni endoskopski miotomiji
Luka Ulbin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Ahalazija požiralnika je resna redka motorična motnja požiralnika, ki bolniku bistveno poslabša kvaliteto življenja. Bolezni, z do sedaj poznanimi postopki, ne moremo popolnoma ozdraviti, lahko pa zdravimo oz. lajšamo njene simptome. Peroralna endoskopska miotomija je novejši kirurški poseg za zdravljenje ahalazije požiralnika, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja bolnika. V diplomskem delu želimo predstaviti kakovost življenja pacienta z ahalazijo požiralnika po peroralni endoskopski miotomiji. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo intervju in izdelali študijo primera bolnika z ahalazijo požiralnika, pri katerem se je kot metoda zdravljenja uporabila peroralna endoskopska miotomija. Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da se je bolnikova kakovost življenja po peroralni endoskopski miotomiji bistveno izboljšala. Popolnoma se je izboljšala zmožnost prehranjevanja, posledično so se izboljšali tudi vitalnost, socialno življenje, čustveno in duševno stanje bolnika. Bolnik ni imel več večjih težav z gastroezofagealnim refluksom. Ugotavljamo pa, da kronična oblika bolezni pušča nekatere probleme, ki jih sam poseg ne reši. Razprava in sklep: Peroralna endoskopska miotomija zmanjša oz. ozdravi simptome ahalazije požiralnika, s čimer izboljša kakovost življenja bolnika, vendar ne pozdravi izvora bolezni, zato je pomembno nadaljnje pridobivanje znanja na tem področju. Pomembno je, da so zdravstveni delavci seznanjeni s problematiko ahalazije požiralnika, saj lahko tako bolnik pride do čim hitrejše diagnoze in zdravljenja.
Keywords: Disfagija, zdravljenje ahalazije, vloga medicinske sestre, študija primera, negovalni problemi.
Published: 23.03.2021; Views: 212; Downloads: 61
.pdf Full text (490,33 KB)

2.
Kakovost življenja odrasle osebe odvisne od benzodiazepinov
Valerija Galun, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Benzodiazepini so učinkovita zdravila za zdravljenje nespečnosti in anksioznosti, vendar se pogosto uporabljajo preko priporočenih časovnih okvirjev zdravljenja, kar vodi v odvisnost od benzodiazepinov. Kronična uporaba benzodiazepinov lahko povzroča kognitivne motnje, padce, prometne nesreče, odvisnost in toleranco. Z raziskavo smo želeli ugotoviti učinke benzodiazepinov na kakovost življenja. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovanje s pomočjo polstrukturiranega intervjuja s pacientom odvisnim od benzodiazepinov in izvedli študijo primera. Rezultati: Ugotovili smo, da odvisnost od benzodiazepinov slabša kakovost življenja. Vpliva predvsem na spanje, kognitivne funkcije, mobilnost, socialne stike in povzroča težave s spolnostjo. Odvisnost od benzodiazepinov povzroča depresijo, strah, težave s spominom, pozornostjo, apatijo in nervozo. Zaključek: Odvisnost od benzodiazepinov vpliva na kakovost življenja. Še večjo škodo povzroči uživanje benzodiazepinov skupaj z alkoholom. V veliko primerih je krivec za pojav odvisnosti prekomerno predpisovanje benzodiazepinov. Zato menimo, da je potrebno uvesti večji nadzor nad samim predpisovanjem benzodiazepinov in prav tako ob tem ozaveščati paciente o pravilni rabi in škodljivosti benzodiazepinov.
Keywords: Tablete, toleranca, študija primera, negovalni problemi, Marjory Gordon.
Published: 15.05.2019; Views: 515; Downloads: 106
.pdf Full text (429,23 KB)

3.
Zdravstvena nega starostnika z diagnozo protin v domačem okolju
Monika Mijatović, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Protin je bolezen, ki vpliva na sklepe in se izraža z vnetjem sklepov zaradi nepravilne prehrane. Pacienti večinoma uživajo hrano z veliko vsebnostjo purinov, večina jih pa tudi pije alkohol, predvsem pivo. Bolezen je kronična, vendar pacient ob upoštevanju diete nima večjih težav. Bolezen lahko vpliva na pacienta tudi psihično, zaradi velikih sprememb v življenju. Z raziskavo želimo ugotoviti, pri katerih življenjskih aktivnostih imajo pacienti največ težav in kako si lahko sami pomagajo pri tem. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila metoda pregleda literature in deskriptivna metoda dela. Izvedena je bila študija primera, kjer smo uporabili delno strukturiran intervju, v katerega je bil vključen pacient z diagnosticiranim protinom. Študija primera temelji na konceptualnemu modelu Virginije Henderson in 14-ih osnovnih življenjskih aktivnostih. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da ima pacient sedem negovalnih diagnoz. Bolečina najbolj ovira starostnika pri opravljanju življenjskih aktivnostih. Razprava in sklep: Pri starostniku z diagnozo protin je najpomembnejše lajšanje bolečine. Pri tem si največ lahko pomaga sam z upoštevanjem diete in jemanjem zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik. Kot zelo pomembno je potrebno izpostaviti tudi podporo družine in prijateljev, ki so ključni dejavniki pri soočanju z boleznijo.
Keywords: vnetje, sklep, sečna kislina, negovalni problemi, bolečina.
Published: 14.01.2019; Views: 533; Downloads: 144
.pdf Full text (639,25 KB)

4.
Higiena rok v negovalnem timu na pediatričnem področju
Katja Hozjan, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Higiena rok je eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb, glavna elementa sta umivanje in razkuževanje rok. Za uspešno preprečevanje okužb v zdravstvenih ustanovah morajo biti zdravstveni delavci seznanjeni s splošnimi ukrepi, ter jih upoštevati. Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo dela, kjer je raziskava temeljila na uporabi strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bil vključen negovalni tim s pediatričnega področja, kjer je sodelovalo 33 anketirancev. Rezultati: Analiza podatkov kaže, da zdravstveni delavci večinoma upoštevajo standarde umivanja in razkuževanja rok. Razprava: Med svojim delom je zdravstveno osebje nenehno izpostavljeno okužbam, ki so povezane z zdravstvom. Medicinske sestre so vključene v proces zdravstvene nege, kjer vsakodnevno izvajajo higieno rok. Z doslednim delom in pravilno tehniko higiene rok po standardih lahko zagotovimo varno delo za otroke, starše kot tudi zdravstveno osebje.
Keywords: higienizacija rok, preprečevanje okužb, otrok, negovalni tim, umivanje rok
Published: 26.11.2018; Views: 707; Downloads: 114
.pdf Full text (361,28 KB)

5.
METODE DELA Z BOLNIKI OBOLELIMI ZA DEMENCO
Simona Oček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Za bolnike z demenco je značilno, da jim upada spomin, zaznava, presoja in načrtovanje. Demenca spremeni življenje bolniku samemu, prav tako tudi njegovi družini, še posebej v primeru, da bolnik ostane v družinskem okolju. Bolnik z demenco gre skozi različne stadije bolezni in največkrat se družina odloči za namestitev bolnika v ustrezno ustanovo, običajno so to domovi za starejše občane, kjer uporabljajo različne metode dela s tovrstnimi bolniki. Raziskovalna metodologija: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije ter v njenem okviru metodo kompilacije, kar pomeni, da smo povzemali znane ugotovitve strokovnjakov s tega področja. V empiričnem delu smo uporabili metodo anketiranja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo izvedli raziskavo v Domu starejših Rakičan. Rezultati: Na podlagi 45 anketiranih zaposlenih v Domu starejših Rakičan smo ugotovili, da se največ uporablja metoda validacije. 44 anketirancev se pri svojem delu vsakodnevno srečuje z bolniki, obolelimi za demenco. Ugotovili smo, da je najpomembnejša osebnostna lastnost zaposlenih potrpežljivost, takih je 44 anketirancev, kar pomeni 97.8 %. Zaposleni opažamo, da je delo z bolniki obolelimi za demenco, bolj zahtevno, zato se tudi pogosto o demenci izobražujemo. Sklep: Glede na to, da obstaja več različnih metod dela z bolniki z demenco in da je vsaka primerna za določeno vrsto bolnikov, saj vse nudijo celovito obravnavo bolnikov ter stremijo k čim boljši vključitvi bolnika v okolje, menimo, da bi bilo potrebno negovalno osebje dodatno izobraževati ter spodbujati k spoznavanju novih metod dela z bolniki. Za negovalno osebje bi bilo dobro spoznati metodo majevtike, da bi jim pomagala pri lažjem delu z bolniki.
Keywords: demenca, metode dela, validacija, negovalni tim
Published: 12.10.2016; Views: 961; Downloads: 171
.pdf Full text (753,00 KB)

6.
ZNAČILNOSTI IN LASTNOSTI VODJE TIMA ZDRAVSTVENE NEGE
Lučka Zor Šabič, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Vodja tima zdravstvene nege ima danes poleg zdravstvenih predvsem tudi organizacijske naloge in zadolžitve: nadzor nad delom svojih podrejenih, preverjanje odsotnosti z dela in organizacija nadomeščanja, sprotno reševanje problemov, sporov in konfliktov, delegiranje, motiviranje in seznanjanje zaposlenih z novostmi iz zdravstvene stroke in procesa dela. Magistrsko delo z naslovom »Značilnosti in lastnosti vodje tima zdravstvene nege« je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili dejstva in spoznanja o lastnostih in značilnostih vodij, izpostavili posebnosti vodij tima zdravstvene nege na bolnišničnem oddelku in prikazali negovalni tim kot organizacijsko enoto. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnih vprašalnikov pridobili mnenje zaposlenih v zdravstveni ustanovi o značilnostih in lastnostih vodje negovalnega tima na bolnišničnem oddelku, kako na svojo vodjo gledajo podrejeni in kako sebe dojema ter vidi sam vodja. V nadaljevanju smo predstavili dobljene rezultate naše raziskave, ki kažejo, da so tako anketirani vodje in tudi ves negovalni tim precej podobnega mnenja glede lastnosti in značilnosti, kakršne naj ima vodja zdravstvenega tima. Najbolj pomembne se jim zdijo zanesljivost, odgovornost, poštenost in timska naravnanost vodje. Tako vodje kot negovalni tim poudarjajo, da je za uspešno delovanje najbolj pomembna dobra komunikacija v timu. Ugotovili smo, da so razgledanost, racionalnost in samozavest lastnosti, ki so za vodje bolj pomembne kot za zaposlene v timu. Podatki kažejo, da vodje svoj način vodenja opisujejo kot samostojno sprejemanje končnih odločitev in da je za uspešno delovanje negovalnega tima bolj pomemben dober vodja tima kot visoka strokovnost njegovih članov. Rezultati so pokazali, da je za zaposlene v timu bolj pomembna dobra komunikacija vodje z zaposlenimi kot pa pohvala za opravljeno delo; prav tako se članom tima zdi bolj pomemben razpored dela, kot pa dejstvo, da vodja z njimi goji prijateljski odnos.
Keywords: - vodja - vodja tima zdravstvene nege - lastnosti vodje - negovalni tim - komunikacija
Published: 29.06.2016; Views: 1313; Downloads: 245
.pdf Full text (2,14 MB)

7.
OCENA KAKOVOSTI VODIJ TIMA NA INTENZIVNEM ODDELKU
Darja Podsedenšek, 2015, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Za najboljši možni izid zdravljenja življenjsko ogroženih pacientov je potreben tim, v katerem so vsi zaposleni visoko strokovno usposobljeni, vodje pa odlikujejo sposobnosti načrtovanja, organiziranja in nadzorovanja dela, pa tudi motiviranja, komuniciranja in konstruktivnega reševanja problemov. Hkrati morajo biti tudi zanesljivi, primerno čustveno inteligentni in imeti razvito empatijo, saj naj bi bili vzor ostalim zaposlenim. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je kakovost vodij in vodenja na Oddelku za intenzivno interno medicino. Metodologija raziskovanja: V magistrskem delu je uporabljena kvantitativna metodologija. Vzorec raziskave predstavljajo vsi zaposleni na Oddelku za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje, (14 v negovalnem timu, 9 vodij negovalnih timov in 6 zdravnikov). Anketiranje je bilo anonimno, sodelujoči so izpolnjene ankete oddajali v spletnem obrazcu Google Forms. Podatki so bili statistično analizirani s pomočjo programa SPSS 13.0 (SPSS inc., Chichago, IL, USA) z metodami: enosmerne analize variance, t-testom za dva neodvisna vzorca, t-testom za odvisna vzorca in Hi-kvadratnim testom, glede na naravo spremenljivk. Statistično pomembna razlika je bila opredeljena pri stopnji p<0,05. Raziskovali smo februarja 2015. Rezultati: Za zaposlene je najpomembnejša veščina vodenja organizacija dela. Med lastnostmi, ki so pomembne pri vodjih so: zanesljivost in samokritičnost, najvišje pa ocenjujejo poštenost, odgovornost in zanesljivost vodij. Večina zaposlenih je na delovnem mestu najbolj zadovoljna s samim delom. Med motivacijskimi dejavniki, na katere vodje ne morejo vplivati (plača in delovni pogoji), so zaposleni na delovnem mestu najmanj zadovoljni s plačo; med tistimi, na katere imajo vodje vpliv, pa z vzdušjem v timu. Večina meni, da vodje timov ustrezno vodijo in nadzirajo delo, pri vodjih so visoko ocenili tudi nekatere druge lastnosti, ki odlikujejo dobre vodje. Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da so veščine in lastnosti, ki so - po mnenju zaposlenih - potrebne za dobro vodenje, pri vodjih timov dobro izražene, zato menimo, da lahko kakovost vodenja ocenimo kot precej dobro. Relativno nizko zadovoljstvo z vzdušjem v timu bi lahko izboljšali z ustrezno komunikacijo in z ukrepi, s katerimi bi izboljšali delovne pogoje.
Keywords: zdravstvo, vodenje, negovalni tim, zadovoljstvo zaposlenih
Published: 29.01.2016; Views: 1143; Downloads: 151
.pdf Full text (3,02 MB)

8.
Obravnava pacienta z imunsko trombocitopenijo po funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon
Lea Roj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Imunska trombocitopenija je pridobljena avtoimunska bolezen, za katero je značilna večja uničenost trombocitov, motnje dozorevanja megakariocitov z zmanjšano proizvodnjo trombocitov in morebitnih zapletov hemoragije. Resnična incidenca imunske trombocitopenije v svetu ni znana. Pri zdravstveni negi pacienta s trombocitopenijo je pomembno, da upoštevamo pacientovo nagnjenost h krvavitvam in s tem večjo možnostjo krvavitve. Namen diplomskega dela je predstaviti imunsko trombocitopenijo in s študijo primera ugotoviti negovalne probleme, ki se pojavljajo pri pacientu z imunsko trombocitopenijo. Metodologija raziskovanja: Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. S pomočjo tehnike intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa, smo izvedli študijo primera. Za prikaz podatkov je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Rezultati: Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon v grobem zagotavlja celovito obravnavo pacienta z imunsko trombocitopenijo. Z izpostavljenimi negovalnimi problemi, smo ugotovili, da vsi negovalni problemi ne zasedejo na lestvici prioritete enakega mesta. Najbolj prioriteten problem je nevarnost poškodbe, saj so krvavitve najbolj značilen simptom imunske trombocitopenije. Sklep: Medicinske sestre, ki se ukvarjajo s pacienti z imunsko trombocitopenijo potrebujejo veliko znanja, spretnosti in sposobnosti, da prepoznajo negovalne probleme, načrtujejo, izvajajo in vrednotijo zdravstveno nego, a vendar mora biti vsak pristop holističen in kakovostno izveden. Z ukrepi in zdravstveno vzgojo poskušamo preprečiti krvavitve, tako, da obvarujemo pacienta pred poškodbami, pravočasno odkrijemo krvavitve in nudimo pomoč ob krvavitvah.
Keywords: imunska trombocitopenija, kri, pacient, medicinska sestra, negovalni problemi, zdravstvena nega
Published: 07.12.2015; Views: 3110; Downloads: 126
.pdf Full text (1,44 MB)

9.
SEZNANJENOST ŠTUDENTOV Z ZNAČILNOSTMI HUNTINGTONOVE BOLEZNI
Martina Fajdiga, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča in namen: V diplomskem delu je predstavljena dokaj redka in nepoznana dedna nevrodegenerativna Huntingtonova bolezen, ki nenadoma spremeni življenje posameznika in njegove družine. Opisane so naloge članov negovalnega tima, timska obravnava in pa organizacija ter strokovni centri za podporo in pomoč pacientom ter njihovim svojcem. Namen diplomskega dela je preveriti seznanjenost študentov s Huntingtonovo boleznijo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Raziskovalne metode: Uporabljena je kvantitativna metoda dela. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki vsebuje 21 vprašanj, od tega 19 zaprtega tipa in 2 odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 66 študentov FZV UM. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da je znanje študentov o Huntingtonovi bolezni splošno, manj pa vedo o specifikah bolezni. S pacienti se je srečalo malo študentov, veliko jih je izrazilo željo, da bi v času izobraževanja izvedeli kaj več o Huntintingtonovi bolezni. Sklep: Stresen način življenja prinese s sabo tudi vedno več psihiatričnih in nevroloških obolenj, zato je težko prepoznati in diagnosticirati obolenja kot je na primer Huntingtonova bolezen. Huntingtonova bolezen je pri nas redka in še dokaj nepoznana bolezen, zato je zelo pomembna informiranost in podpora pacientu ter njegovim svojcem oziroma bližnjim.
Keywords: Huntingtonova bolezen, zdravstvena nega, negovalni tim, podpora, seznanjenost
Published: 21.05.2015; Views: 740; Downloads: 126
.pdf Full text (1,26 MB)

10.
IZVAJALCI PALIATIVNE OSKRBE V INSTITUCIONALNEM VARSTVU
Suzana Koštomaj, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo opredelili vlogo izvajalcev paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu in predstavili posamezne elemente kakovostne in učinkovite paliativne oskrbe. Namen je bil raziskati strokovno področje zdravstvenih delavcev (predvsem članov negovalnega tima), ki prihajajo v stik z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi pacienti, ter ugotoviti, kakšna so njihova stališča do organiziranosti paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Rezultate smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov, prilagojenih po avstralskem dokumentu The palliative Care Evaluation Tool Kit: A compendium of tools to aid in the evaluation of palliative care projects. V raziskavo je bilo vključenih 100 zaposlenih s področja zdravstvene nege, potekala je v januarju 2014 v treh socialno varstvenih zavodih (Lambrechtov dom, Dom starejših Šentjur in Koroški dom starostnikov). Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani zdravstveni delavci v institucionalnem varstvu nimajo strokovno razširjenega znanja s področja paliativne oskrbe. Delno poznajo pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih pacientov. Precej šibki so tudi pri poznavanju načel in značilnosti paliativne oskrbe. S statističnimi testi smo potrdili (p=0,0381), da stopnja izobrazbe pomembno vpliva na znanje s področja paliativne oskrbe. Sklep: Izvajanje paliativne oskrbe zahteva od zdravstvenega delavca veliko dodatnega znanja, veščin in absolutno pozitivno naravnanost in samoiniciativnost. Kakovostno paliativno oskrbo bi lahko širše zagotavljali, če bi institucije več vlagale v izobraževanje zaposlenih s področja paliative. Potrebno bi bilo organizirano pristopiti h kontinuirani paliativni oskrbi. Raziskava nakazuje posamezne usmeritve vodstvom vključenih institucij pri nadaljnem delu na področju paliativne oskrbe.
Keywords: paliativna oskrba, negovalni tim, etični vidik, pravice neozdravljivo bolnih in umirajočih.
Published: 12.12.2014; Views: 1752; Downloads: 532
.pdf Full text (1,73 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica