1. Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture : statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020-2022Stefani Branilović, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture: statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020–2022 opišemo pojav populizma in možne razloge za vzpon populističnih strank ter se dotaknemo vprašanja spola, starosti in izobrazbe, da bi ugotovili, kdo so povprečni populistični volivci. Pri tem se osredotočamo na dve pomembni tezi – ekonomsko negotovost in kulturno reakcijo, ki ju najprej teoretično predstavimo in potem še empirično testiramo. Obe tezi bi lahko povezali z Inglehartovo teorijo modernizacije, saj pravita, da ljudje za populiste volijo ali iz ekonomskih ali iz kulturnih skrbi. Pri tem smo si na podlagi literature zastavili hipotezi, da sta tako ekonomska kot kulturna teza povezani, saj posameznikova ekonomska prepričanja temeljijo na njegovih kulturnih prepričanjih, skladno s tem pa predpostavljamo, da sta obe tezi pomembni pri razlagi vzpona populistov, vendar kulturna teza kaže na statistično močnejše učinke. Da bi to empirično testirali, smo uporabili bazo European Social Survey ter raziskavo, ki so jo izvedli med letoma 2020 in 2022, ki je zajela reprezentativne vzorce posameznikov iz 31 evropskih držav. Rezultati so pokazali na mešane ugotovitve glede spola in starosti, se je pa kot pomembna skupina populističnih volivcev in tistih s populističnimi prepričanji pokazala skupina manj izobraženih posameznikov. Obe začetni hipotezi pa smo v veliki večini držav potrdili, saj se je izkazalo, da sta obe tezi pomembni, vendar ima kulturna večjo statistično moč. Da bi to dejstvo razložili, smo v razpravi pojasnili še mehanizem volilne nevednosti, učinka medijev in sociotropskega načina delovanja. Rezultati imajo tako velik pomen za prihodnje študije, ki naj bi raziskovale, ali še vedno obstaja močan učinek ekonomije in kulture na volivce, s tem pa naj bi presegle omejitve, ki jih omenjamo na koncu dela.
Keywords: populizem, ekonomska negotovost, kulturna reakcija, izobrazba, volilna nevednost, mediji
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 34; Downloads: 17
 Full text (2,71 MB) |
2. Socialni cilji kot dejavnik razlik v izvajanju medvrstniškega nasilja v obdobju zgodnjega mladostništva : magistrsko deloTinkara Koračin, 2024, master's thesis Abstract: Socialni cilji mladostnike usmerjajo k doseganju želenega socialnega položaja v vrstniški skupini – pogostokrat preko izvajanja medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se učenci glede na izraženost socialnih ciljev razlikujejo v izvajanju medvrstniškega nasilja, negotovosti zaradi socialnega položaja in zaznani opori vrstnikov, ter preveriti, ali spol igra vlogo moderatorja v odnosu med socialnimi cilji in izvajanjem medvrstniškega nasilja. V naši raziskavi je sodelovalo 6244 učencev 8. in 9. razreda iz 118 slovenskih šol, ki so rešili baterijo vprašalnikov, sestavljeno iz Vprašalnika medvrstniških odnosov: nasilno vedenje (APRI-BT), Revidiranega vprašalnika medvrstniških odnosov: spletno nasilno vedenje, Lestvice socialnih ciljev, Lestvice negotovosti zaradi socialnega položaja in Lestvice zaznane opore. Rezultati so pokazali, da učenci z višje izraženimi cilji priljubljenosti izvajajo več nasilja v primerjavi z ostalimi in poročajo o več negotovosti zaradi socialnega položaja, učenci z višje izraženimi cilji naklonjenosti pa izvajajo manj nasilja ter poročajo o več zaznane opore vrstnikov. Dekleta v višji meri izražajo socialne cilje naklonjenosti, fantje pa socialne cilje priljubljenosti. Spol se je izkazal kot pomemben napovednik v odnosu med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja tako pri fantih kot pri dekletih, a je učinek pri fantih večji. Na podlagi navedenih ugotovitev predlagamo določene preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju pojavnosti medvrstniškega nasilja, in spodbujamo k nadaljnjemu raziskovanju socialnih ciljev.
Keywords: socialni cilji priljubljenosti, socialni cilji naklonjenosti, medvrstniško nasilje, zaznana opora, negotovost zaradi socialnega položaja, mladostniki
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 148; Downloads: 34
Full text (742,02 KB) |
3. Inflacijska negotovost v ZDAMeliha Skenderović, 2024, undergraduate thesis Abstract: Inflacija pomeni porast splošne ravni cen. Ima različne učinke na gospodarstvo, ki so lahko tako pozitivni kot negativni. V diplomskem delu bomo predstavili analizo inflacijske stopnje in inflacijske negotovosti v ZDA. Dogodki po letu 2020 so pomembno vplivali na porast inflacijske stopnje ter inflacijske negotovosti. Pandemija covida-19 (ter s tem prekinitev oskrbovalne verige, omejitev mobilnosti in pravil o omejevanju socialnih stikov) in ruska invazija na Ukrajino (ter s tem povečanje cen goriva, hrane in stanovanj) sta dogodka, ki sta najbolj vplivala na spremembo inflacije po letu 2020. Visoka inflacija je lahko povezana z inflacijsko negotovostjo; to pomeni povečano negotovost glede prihodnje inflacije. Na osnovi podatkov iz let 2020, 2021 in 2022 bomo analizirali inflacijsko stopnjo in inflacijsko negotovost v ZDA. Pri analizi inflacijske negotovosti bomo upoštevali demografske spremenljivke, kot so starost, dohodek in izobrazba. Za oblikovalce ekonomske politike je pomembno, da ohranjajo inflacijsko stopnjo nizko in stabilno, kar prispeva k učinkovitemu gospodarstvu.
Keywords: inflacija, inflacijska stopnja, indeks cen življenjskih potrebščin, inflacijska negotovost
Published in DKUM: 07.05.2024; Views: 306; Downloads: 64
Full text (1,55 MB) |
4. |
5. |
6. Nadzor nad kakovostjo procesa laserskega kaljenja labirintnega obroča : magistrsko deloMartin Nerad, 2023, master's thesis Abstract: Nadzor procesa laserskega kaljenja na osnovi meritev mehanskih in geometrijskih lastnosti je pomemben dejavnik pri zagotavljanju načrtovanih lastnostih materiala po njegovi toplotni obdelavi. Neustrezen nadzor nad procesom lahko vpliva na kaljivost jekla in s tem posledično na kakovost izdelka.
V magistrski nalogi smo na osnovi raziskav določili posamezne vplivne dejavnike, ki so vplivali na kakovost kaljenega sloja labirintnega obroča. Omejili smo se le na tiste, ki so ključno vplivali na mehanske in geometrijske lastnosti izdelka in njihov nadzor ta trenutek ni popolnoma zadovoljiv.
Keywords: merilna negotovost, trdota, lasersko kaljenje, labirintni obroč
Published in DKUM: 21.12.2023; Views: 237; Downloads: 19
Full text (2,35 MB) |
7. Vpliv rusko-ukrajinske vojne na gospodarsko negotovost v RusijiNevena Vukojević, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu analiziram gospodarsko negotovost v Rusiji, ki je nastala zaradi zaostrovanja odnosov med Rusijo in Ukrajino leta 2014 ter še posebej med rusko invazijo na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022. Rusko-ukrajinska vojna je povzročila spremembe na gospodarskem področju. Analize kažejo, da se je gospodarska negotovost v Rusiji ter tudi v Zahodni Evropi in po celem svetu zelo povečala. Zaradi vojne in sankcij Zahoda se je bilo rusko gospodarstvo prisiljeno prestrukturirati in prilagoditi novonastalim razmeram. Ta vojna je razen v Rusiji povzročila negotovost in krizo tudi v Evropi. Evropa je bila močno navezana na ruske energetske vire, njihova dobava pa je bila zaradi sankcij prekinjena. Tradicionalni trgi so razpadli čez noč, iščejo se nova partnerstva, vojna je povzročila tudi inflacijo in druge posledice. V diplomskem delu povzemamo dogodke, ki obremenjujejo Evropo že več kot osem let. Najboljša rešitev bi bila prekinitev vojne in umik vojaških sil v vojašnice, nato pa bi bilo treba dati možnost diplomaciji. Vzpostavitev miru bi omogočila ponovno gospodarsko sodelovanje, mogoče na novih osnovah.
Keywords: Gospodarstvo, negotovost, Rusija, Ukrajina, vojna
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 1769; Downloads: 150
Full text (952,99 KB) |
8. Gospodarska in poslovna negotovost v Združenih državah AmerikeGrega Mulec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Negotovost je nedoločeno stanje, ki vpliva na različna področja življenja in ekonomijo. V ekonomiji negotovost lahko spremeni investicijske odločitve, potrošniško zaupanje in politične strategije. Ekstremna negotovost lahko ovira gospodarskopolitično stabilnost in rast, a pravilno obvladovanje le-te lahko prinese boljše strategije in odločitve. Med pandemijo covida-19 je bila v ZDA izrazita gospodarska negotovost zaradi globalne krize, ki je prinesla nepredvidljive izide za podjetja, potrošnike in vlade. Za merjenje gospodarske negotovosti se uporabljajo različni indeksi, kot sta indeks gospodarskopolitične negotovosti, ki temelji na medijskih poročilih, in kazalnikov volatilnosti delniških trgov. V začetku pandemije je bil indeks volatilnosti na vrhuncu. Februar 2020 je bil ključni mesec v ZDA med koronakrizo glede na gospodarske kazalnike, kot sta bruto domači proizvod in zaposlenost. Gospodarska negotovost se v ZDA nanaša na nepredvidljivost v pričakovanjih gospodarskopolitičnih rezultatov, ki vplivajo na odločitve podjetij in posameznikov. V literaturi je bila pandemija osrednja tema raziskav glede gospodarske negotovosti v ZDA. Številni avtorji so analizirali njene različne vidike, od gospodarskopolitične negotovosti do vplivov ukrepov za omejitev širjenja virusa na gospodarstvo. Po drugi strani je poslovna negotovost v ZDA v zadnjem desetletju postala pomembna raziskovalna tema. Ta je tesno povezana z gospodarskimi politikami, ki vplivajo na podjetniške naložbene odločitve. V času pandemije covida-19 je poslovna negotovost v ZDA drastično narasla zaradi številnih dejavnikov, ki so vplivali na poslovanje. Omejitve, ki so bile uvedene za zajezitev širjenja virusa, so negativno vplivale na številna podjetja, kar je privedlo do množičnih odpuščanj in stečajev. Čeprav je vlada ZDA uvedla številne ukrepe za pomoč gospodarstvu, so številna podjetja še vedno trpela finančne izgube. Medtem ko so nekatera podjetja, zlasti tista v tehnološkem sektorju, izkoristila priložnost, ki jo je pandemija prinesla, je bilo okrevanje neenakomerno razporejeno, pri čemer so večja podjetja imela večje možnosti za prilagajanje novim razmeram. Po pandemiji je negotovost ostala prisotna, pri čemer so se globalna trgovina in dobaviteljske verige soočale s težavami. Dolgoročni vplivi pandemije na potrošniške navade in delovne razmere ostajajo neznani, kar vodi do nadaljnje negotovosti. Statistike kažejo, da je poslovna negotovost med pandemijo močno vplivala na rast prihodkov od prodaje in zaposlovanje v ZDA. Medtem ko so nekatera podjetja zabeležila izgube, so druga, kot so e-trgovci in podjetja, specializirana za digitalne storitve, doživela povečanje prihodkov.
Keywords: gospodarska negotovost, poslovna negotovost, gospodarskopolitična negotovost, ZDA, pandemija
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 555; Downloads: 94
Full text (1,47 MB) |
9. Vpliv gospodarske negotovosti na ameriško gospodarstvo in turizemAndraž Konc, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k zrušitvi svetovnega gospodarstva, ki je bilo pred izbruhom virusa na zelo visoki ravni. Dolgoročnih posledic teh ukrepov ne poznamo in ne vemo, kako bo izgledalo gospodarstvo v prihodnosti. Gospodarska negotovost v ZDA je doživela rekordne vrednosti. Opisali bomo, kakšen vpliv je imela gospodarska negotovost v času pandemije covida-19 na ameriški turizem in gospodarstvo. Ugotovili smo, da ima neugoden šok gospodarske negotovosti negativen efekt na realni BDP. Stopnja brezposelnosti se je v času rekordne gospodarske negotovosti povečala s 3,5 odstotka na 14,7 odstotka, kar je najvišja stopnja v 80 letih. Če želimo, da gospodarstvo uspešno deluje, moramo spremljati gospodarsko negotovost in se primerno odzvati. Gospodarska negotovost povzroči takojšnje zmanjšanje neto izvoza turizma za približno 2 %, učinek pa je dolgotrajen. Naraščajoča gospodarska negotovost je skupaj s koronavirusom povzročila enormno zmanjšanje turističnega povpraševanja v ZDA. Turizem tudi v začetku leta 2022 ni na ravni pred pandemijo.
Keywords: Gospodarska negotovost, turizem, gospodarstvo, ZDA, pandemija
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 747; Downloads: 95
Full text (1,92 MB) |
10. Razvoj metod in avtomatizacija postopkov umerjanja stopničastih meril ter etalonskih obročev in trnov : doktorska disertacijaJakob Šafarič, 2022, doctoral dissertation Abstract: V doktorskem delu je predstavljen razvoj merilnega sistema in postopkov umerjanja stopničastih meril ter etalonskih obročev in trnov. Glavni namen razvoja sistema je slovenski industriji ponuditi cenovno in časovno dostopno storitev umerjanja stopničastih meril. Ciljna merilna negotovost, s katero opredelimo točnost umerjanja, je bila določena na osnovi zahtev trga in analize meroslovnih zmogljivosti najnaprednejših svetovnih meroslovnih institucij in znaša U≤√(〖(0,1 μm)〗^2+〖(0,5∙〖10〗^(-6)∙L)〗^2 ). Ta cilj smo uspeli doseči s pomočjo uporabe naprednih računalniških simulacij za pomoč pri razvoju in avtomatizaciji postopka meritev. Prav tako smo razvili postopek za umerjanje etalonskih obročev in trnov, ki uporablja isto opremo, saj se lahko tako strošek opreme, ki predstavlja največjo finančno breme pri razvoju postopka umerjanja, razdeli med dva postopka. V delu je najprej predstavljena uporabljena oprema in njena nadgradnja, nato sledi predstavitev razvoja postopkov s težiščem na obvladovanju vplivnih veličin, na koncu pa še analiza merilne negotovosti obeh postopkov in potrditev ovrednotene merilne negotovosti.
Keywords: meritve dolžin, sledljivost, umerjanje, merilna negotovost, avtomatizacija
Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 532; Downloads: 101
Full text (4,85 MB) |
