| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Percepcija migrantov v Sloveniji : magistrsko delo
Monika Zorčič, 2021, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih smo priča vse večjim migracijskim tokovom, kar pa na prebivalcih pusti svoj pečat. S kakšnimi podobami si jih sploh predstavljamo? Nekateri se odzovejo v pozitivno, drugi v negativno smer. Če drugače zapišemo, nekateri se znajo odzvati, drugi ne. Na omenjen diskurz se navezujemo skozi nalogo, kjer imamo predstavljene migracije in percepcijo migrantov. Z nalogo ne želimo vplivati na zmanjšanje števila migrantov, ampak doseči sprejemanje te drugačnosti. V nalogi so za začetek izpostavljene osnove za razumevanje vsebine, nato pa smo se poglobili v percepcijo migrantov. Tukaj smo odpirali številne, nekoliko globje teme, kot so mešanje kultur, odnos do migrantov, izključevanje migrantov, vprašanje identitete, zaželenost migrantov, stereotipi in predsodki, kriminalizacija migrantov, nestrpnost in ksenofobija ... Vsemu temu pa je za boljše razumevanje tematike dodana tudi osebna izpoved migranta, ki živi v Sloveniji. Vsebina hipotez in magistrske naloge se poleg odnosa do migrantov osredotoča tudi na razlike v odnosu do migrantov med izobraženim in manj oziroma neizobraženim prebivalstvom, na razlike v odnosu med starejšo in mlajšo populacijo ter na razlike v percepciji različnih skupin migrantov. Leta 2014 so številne evropske države v sklopu Evropske družboslovne raziskave merile stališča o migrantih, med njimi je bila tudi Slovenija. V empiričnem delu magistrske naloge pa je bila narejena analiza te raziskave, kjer smo s pomočjo statističnih metod izmerili javno mnenje Slovencev o migrantih. Hipoteze, zastavljene ob začetku dela, ki odsevajo osebno zaznavo negativnega odnosa do migrantov in migracij, smo vse potrdili, kar pomeni, da že napisana literatura kot tudi rezultati naše analize, kažejo na splošno nesprejemanje migrantov s strani slovenskega prebivalstva. Upamo, da nam je v nalogi uspelo zajeti pomemben del sodobnega raziskovalskega utripa s področja migracij.
Keywords: magistrska dela, migrant, percepcija, Slovenija, javno mnenje, negativen odnos
Published in DKUM: 06.05.2021; Views: 1372; Downloads: 141
.pdf Full text (1,74 MB)

2.
Odnos do staranja in starosti pri slovenskih ženskah
Nina Lampret, 2018, master's thesis

Abstract: Staranje je vseživljenjski proces, značilen za vsa živa bitja. Že iz zgodovine poznamo poskuse zaustavitve staranja in odkrivanje rešitev za ohranjanje večne mladosti. Staranje poteka na biološki, psihološki in družbeni ravni. Izkušnja staranja je lahko pozitivna, lahko pa vzbuja strah in negotovost ter je negativna. Vsaka generacija se stara drugače. Mi se staramo drugače, kot so se starali naši predniki. Pomemben vpliv na dojemanje in odnos do staranja ima okolje in z njim povezani dejavniki – mediji, zvezdniki, družba, politika, globalizacija, stereotipi, gibanje proti staranju … Cilj pričujoče naloge je ugotoviti, kakšen odnos do staranja in starosti imajo slovenske ženske. Osredotočili smo se na slovenske ženske, starejše od 18 let. Raziskovalni vzorec je obsegal 497 anketirank iz območja Slovenije. Rezultati analize empiričnega dela raziskave so pokazali, da imajo slovenske ženske pretežno pozitiven odnos do staranja in starosti. Tudi spremembe, povezane s staranjem, jih pretirano ne skrbijo. Mlajšo starostno skupino nekoliko bolj skrbijo vidne telesne spremembe. Slovenske ženske (preventivno) uporabljajo nekatere ukrepe zoper staranja, ki jih lahko uvrstimo tudi v zdrav življenjski slog in aktivno (uspešno) staranje. Lahko pa si jih razlagamo tudi kot vpetost v globalne potrošniške vzorce vedenja. Odnos do staranja in starostnikov na ravni družbe in države na splošno dojemajo kot negativen. Dejavnika, ki imata po mnenju anketirank največji vpliv na dojemanje staranja kot negativnega, so mediji in družba oz. ljudje sami. Tako mladost kot starost vrednotijo kot pomembni življenjski obdobji, kljub temu je mladost v povprečju vrednotena nekoliko višje. Mladost višje vrednoti zlasti mlajša starostna skupina. S stereotipi v slovenski družbi se sooča 47,3 % anketirank, 52,7 % se jih redko oz. sploh ne. Pomembno je izpostaviti, da ima skupina, ki se sooča s stereotipi, v povprečju bolj negativen odnos do staranja in starosti. To skupino tudi bolj skrbijo vidne telesne spremembe, povezane s staranjem. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo prišli do zaključka, da je staranje pomembno področje, ki zahteva pozornost tako na globalni, državni kot individualni ravni. Potrebni so programi, ki bodo razjasnili, da je staranje pomemben in naraven del vsakega življenja. Prizadevati si moramo, da je izkušnja staranja karseda kvalitetna, za kar je potreben pozitiven odnos tako s strani družbe kot posameznika samega.
Keywords: staranje, starost, pozitiven odnos do staranja, negativen odnos do staranja, strah pred staranjem, stereotipi
Published in DKUM: 06.04.2018; Views: 1973; Downloads: 333
.pdf Full text (832,01 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica