| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 637
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
Zdravstvena nega pacienta s poškodbo glave
Barbara Brečko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Poškodbe glave so pomemben vzrok umrljivosti in invalidnosti, zlasti med mlajšo populacijo. Diplomsko delo zajema anatomijo skeleta glave in možganov. Sledi delitev poškodb glave, diagnostični postopki in klinična slika pri poškodbah glave. Zajema tudi prognozo in zdravljenje poškodb glave. V drugem delu pa predstavimo proces zdravstvene nege, opišemo zdravstveno nego pacienta od sprejema, zdravstveno nego po operativnem zdravljenju ter predstavimo tipične negovalne diagnoze. V nadaljevanju diplomskega dela opišemo rehabilitacijo pacienta s poškodbo glave, odpust pacienta ter problematiko vključevanja pacientov po poškodbi glave v socialno in delovno okolje.
Keywords: Poškodbe glave, pacient, zdravljenje, zdravstvena nega, negovalne diagnoze, medicinska sestra.
Published: 06.11.2009; Views: 5670; Downloads: 1405
.pdf Full text (1,25 MB)

82.
Bolnik s hidrocefalusom
Tadej Zorjan, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz medicinskega in negovalnega dela. Prvi del predstavlja anatomijo in fiziologijo glave, najpomembnejše diagnostične metode, klasifikacijo in etiologijo, opredelitev, patologijo, klinično sliko, prognozo in zdravljenje hidrocefalusa. Negovalni del pa predstavlja jedro diplomskega dela. V njem so predstavljeni negovalni procesi pri bolnikih po operaciji hidrocefalusa, najpomembnejše negovalne diagnoze z načrtovanimi intervencijami, izvajanje negovalnih intervencij ter vrednotenje zastavljenih oziroma doseženih ciljev. Diplomsko delo predstavlja pomen zdravstvene nege in rehabilitacijo, ki ima pri bolnikih s hidrocefalusom velik pomen pri timski obravnavi, kakor tudi pri individualni obravnavi bolnika v bolnišnici in doma.
Keywords: bolnik, hidrocefalus, likvor, medicinska sestra, zdravstvena nega
Published: 05.11.2009; Views: 2702; Downloads: 624
.pdf Full text (959,53 KB)

83.
Zadovoljstvo starostnikov v dnevnem varstvu : diplomsko delo
Urška Kolar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili starostnika, dnevno varstvo v socialno varstvenem zavodu, storitve ki jih ponujajo v zavodu, ter druge oblike varstva za starejše. Poudarjena je vloga medicinske sestre, ki se srečuje s starostniki v dnevnem varstvu, kjer ima najpomembnejšo nalogo zagotavljanja kakovosti življenja s pomočjo prizadevanj za pospeševanje in ohranitev zdravja. Pri empiričnem delu smo uporabili deskriptivno-opisno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je obsegal 18 vprašanj. Anketo smo izvedli v mesecu marcu 2009 s pomočjo starostnikov, ki obiskujejo dnevno varstvo v Domu ob Savinji Celje. Cilj raziskovalnega dela naloge je bil predstaviti oblike bivanja starostnikov s poudarkom na dnevnem varstvu in zadovoljstvu uporabnikov s storitvami, ki jih ponuja dnevni center. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so uporabniki dnevnega varstva zadovoljni s storitvami, ki jih ponuja dnevni center, kakšno je njihovo počutje v dnevnem varstvu in kateri so najpogostejši vzroki za bivanje v dnevnem varstvu. V raziskavi je sodelovalo 20 naključno izbranih starostnikov nad 65 let. Rezultati so pokazali, da je večina starejših zadovoljna z bivanjem in obravnavo in da se v dnevnem varstvu počutijo zelo dobro, kot najpogostejši vzrok za bivanje v dnevnem varstvu pa so navedli nezmožnost samooskrbe. Iz raziskave je tudi razvidno, da starostnikom bivanje v dnevnem varstvu omogoča daljše bivanje v domačem okolju.
Keywords: starostnik, dnevno varstvo, zadovoljstvo, zdravstven nega
Published: 09.10.2009; Views: 3555; Downloads: 562
.pdf Full text (491,47 KB)

84.
Zdravstvena nega pacienta po pulmektomiji
Ana Brgan, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pulmektomija je kirurški poseg odstranitve pljučnega krila. Najbolj pogosta je pri zdravljenju pljučnega raka. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; medicinskega dela, kjer je opisana anatomija in fiziologija pljuč, in iz zdravstvenega dela, kjer je opisana nega kirurškega pacienta pred, med in po operaciji. Razložili smo pomen pulmektomije, predstavili celostno obravnavo pacienta po pulmektomiji in ugotovili naloge medicinske sestre, njeno zdravstveno vzgojno delo ter negovalne diagnoze, s katerimi se pacient najpogosteje srečuje pred, med in po operaciji. S tem smo dosegli zastavljene cilje in naš namen. Ob zaključku operativnega zdravljenja je pomembna tudi rehabilitacija. Pacienta je potrebno naučiti pravilne tehnike dihanja, saj po pulmektomiji živi le z enim pljučnim krilom. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Diplomsko delo je sestavljeno in napisano s pomočjo obstoječe domače in tuje literature ter statističnih podatkov iz Oddelka za torakalno kirurgijo Maribor.
Keywords: Pljuča, pulmektomija, pacient, medicinska sestra, zdravstvena nega, negovalne diagnoze.
Published: 05.11.2009; Views: 2398; Downloads: 582
.pdf Full text (944,68 KB)

85.
Vpliv okolja na dejavnost zdravstvene nege
Aleksandra Šolar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opisali dejavnike okolja, ki vplivajo na zdravstveno nego. Ker o vplivu okolja na zdravstveno nego še ni veliko napisanega in se nam je takšna tema zdela zanimiva, smo se odločili pisati prav o tem. Diplomsko delo je teoretičnega tipa. Uporabili smo deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje literature, prebiranjem strokovnih člankov in spletnih virov. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili shemo Svetovne zdravstvene organizacije, ki prikazuje zunanje in notranje dejavnike, ki vplivajo na zdravstveno nego. V okviru diplomskega dela smo ugotovili, da stopnja izobrazbe in s tem povezan socialni status vplivata na zdravje ljudi, saj so slabše izobraženi ljudje manj ozaveščeni o skrbi za zdravje, primanjkuje jim tudi finančnih sredstev, da bi si lahko privoščili za zdravje pomembne dobrine. Ugotovili smo tudi, da bi pri oblikovanju zdravstvene politike morale sodelovati tudi medicinske sestre, saj bi se tako bolj zavzemali za zadovoljevanje potreb pacientov. Prebivalstvo se vedno bolj stara. Raziskave kažejo, da bo leta 2020 že 20 % prebivalcev Slovenije starih nad 65 let, kar pa bo povečalo potrebe po zdravstveni negi, s tem pa bi se moralo povečati tudi zaposlovanje medicinskih sester. Pomembno je tudi izobraževanje medicinskih sester, saj le visoko izobražene in dobro strokovno podkovane medicinske sestre lahko nudijo kakovostno obravnavo pacientov. Pomembno vlogo v zdravstveni negi ima tudi menedžment. Z dobrim menedžmentom mora organizacija dobro delovati in dosegati cilje, za to pa je potreben dober menedžer. Pri nas še ni izobraženih medicinskih sester menedžerk, vendar bi bilo potrebno izvesti tudi takšen program, saj bi zaposlovanje tako izobraženega kadra pomenilo velik napredek v zdravstveni negi.
Keywords: zdravstvena nega, vplivi okolja na zdravstveno nego, makro nivo, mikro nivo
Published: 09.10.2009; Views: 1819; Downloads: 263
.pdf Full text (3,93 MB)

86.
Pacient z golenjo razjedo v domačem okolju
Anemari Karba, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena raziskava, o problemih s katerimi se patronažne medicinske sestre srečujejo v domačem okolju pacientov z golenjo razjedo. Raziskava je bila izvedena leta 2009, v njej pa so sodelovale patronažne medicinske sestre, ki delujejo v urbanem in ruralnem okolju. Anketiranih je bilo 50 patronažnih medicinskih sester. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, metoda anketiranja, metoda zbiranja podatkov ter pregled in analiza podatkov. Skozi diplomsko nalogo smo spoznali dejavnike, ki pripomorejo k nastanku golenje razjede. Seznanili smo se z problemi, s katerimi se srečujejo patronažne medicinske sestre pri pacientih z golenjo razjedo. Spoznali smo razliko med kompresijskimi povoji in kako se nameščajo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da zdravniki redko spremenijo metodo zdravljenja, kadar ne pride do izboljšanja stanja golenje razjede. Rezultati raziskave so pokazali da se patronažne medicinske sestre najpogosteje soočajo s problemi kot so neurejene higienske razmere, bolečina ter odklonilni odnos do kompresijske terapije. Golenja razjeda je kronična rana. Zaradi svojega dolgotrajnega zdravljenja predstavlja velik socialno ekonomski, pa tudi finančni problem. Takšne paciente je potrebno motivirati, jih voditi, jim svetovati, jim prisluhniti ali pa jim samo biti v oporo ko to najbolj potrebujejo.
Keywords: Patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, golenja razjeda, kronična rana, klasična oskrba golenje razjede, sodobna oskrba golenje razjede, kompresijska terapija.
Published: 09.10.2009; Views: 3207; Downloads: 913
.pdf Full text (381,37 KB)

87.
Patronažni obisk pri otroku v drugem in tretjem letu starosti
Urška Kovačič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili delovanje patronažne zdravstvene nege in izvajanje preventivnega programa. Patronažna zdravstvena nega je ena izmed področij zdravstvene nege in deluje na primarni zdravstveni ravni. Za uspešno in kakovostno izvajanje patronažne zdravstvene nege morajo patronažne medicinske sestre poznati ustrezne teorije zdravstvene nege, upoštevati predpisane standarde in procesno metodo dela, ki so temelji tudi za vsa ostala področja zdravstvene nege. Patronažno zdravstveno nego izvajajo v polivalentni obliki in obravnavajo vse profile pacientov v družini. Med najpomembnejše naloge patronažne zdravstvene nege sodi izvajanje preventivnega programa, ki je namenjeno ohranjanju, krepitvi, varovanju zdravja in preprečevanje bolezni celotne populacije od rojstva pa do smrti. Rezultati ankete so pokazali, da razvoj otroka v drugem in tretjem letu starosti zahteva od staršev jasna stališča do negovalnih problemov, da starši razlikujejo pomen posameznega zdravstvenega in socialnega problema, vendar jih je potrebno spremljati in sproti opozarjati na pomembnost posameznega problema. S sodelovanjem staršev in patronažne medicinske sestre bomo zagotovili zdrav otrokov razvoj v tem ranem otroškem obdobju.
Keywords: Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, preventivni program, patronažni obisk.
Published: 06.11.2009; Views: 2554; Downloads: 434
.pdf Full text (355,71 KB)

88.
Kompetence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti
Barbara Ramšak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je preko kompetenc spoznati odgovornost posameznih poklicev v zdravstveni negi in primerjati kompetence izvajalcev v različnih zdravstvenih ustanovah. V diplomski nalogi smo: analizirali kompetence izvajalcev zdravstvene nege, primerjali kompetence za enake poklice v različnih zdravstvenih ustanovah, ugotovili odgovornost izvajalcev zdravstvene nege na posameznih delovnih mestih. Preko analize opisov del in nalog izvajalcev zdravstvene nege, ki zajema delovna mesta v dveh bolnišnicah in dveh zdravstvenih domovih smo skušali poiskati odgovore na naslednji vprašanji:1. Ali se delo srednje in diplomirane medicinske sestre razlikuje? 2. Ali so kompetence na primerljivih delovnih mestih različne? Pri razvrščanju delavcev v nov plačni sistem se je namreč izkazalo, da številne srednje medicinske sestre opravljajo delno ali v celoti dela in naloge, ki so v kompetenci diplomiranih medicinskih sester. Srednje medicinske sestre so z dodatnim učenjem in usposabljanjem z delom pridobivale znanja in spretnosti, ki so jim omogočale opravljati najzahtevnejša dela. Septembra 2008 je bil sprejet »Dogovor o reševanju problematike srednjih medicinskih sester — babic v porodnem bloku, srednjih medicinskih sester v enotah intenzivne terapije I, II in III. stopnje — ta dogovor je prenehal veljati 31.01.2009. Pri vsakodnevnem delu v praksi, se pri izvajalcih zdravstvene nege srečujemo s prepletanjem kompetenc srednjih in diplomiranih medicinskih sester. Delodajalci so v opisih del in nalog strogo ločili delo srednje in diplomirane medicinske sestre, prav tako so Poklicne kompetence in aktivnosti v dejavnosti zdravstvene in babiške nege jasno opredelile kompetence srednje in diplomirane medicinske sestre. V praksi pa je ta meja pogosto zabrisana in se delo in s tem kompetence srednjih in diplomiranih medicinskih sester prepletajo, lahko bi rekli da v določenih primerih manjših zavodov kar poenotijo.
Keywords: Kompetence, zdravstvena nega, izvajalec zdravstvene nege, opisi del in nalog
Published: 06.11.2009; Views: 6714; Downloads: 1150
.pdf Full text (220,25 KB)

89.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERACIJI RAKA NA DEBELEM ČREVESU S KOLOSTOMO
Semra Ćudić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje zdravstveno nego bolnika po operaciji raka na debelem črevesu s poudarkom na pooperativnem obdobju. Opisano je delovanje in patologija črevesa, vrste zdravljenja, ki se uporabljajo v Sloveniji, predoperativna in pooperativna zdravstvena nega ter opredeljene nekatere najpogostejše negovalne diagnoze pri bolnikih pred in po operaciji. Izpostavljena je vloga in naloge medicinske sestre pri preprečevanju zgodnjih zapletov zdravljenja in pripravi bolnika na odpust ter vloga svojcev in enterostomalnega terapevta.
Keywords: bolnik, rak debelega črevesa, črevesna stoma, medicinska sestra, enterostomalni terapevt, zdravstvena nega.
Published: 06.11.2009; Views: 4636; Downloads: 1242
.pdf Full text (435,73 KB)

90.
Zdravstvena nega pacienta v okviru konceptualnega modela Virginije Henderson
Tanja Janeš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so opisane teorije zdravstvene nege, konceptualni model V. Henderson in metoda procesa zdravstvene nege. Predstavljeni so tudi rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v aprilu 2009 med medicinskimi sestrami, zaposlenimi na Zavodu za kardiovaskularne bolezni na Kliniki za interno medicino (KBC Rijeka). Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja medicinskih sester o možnosti uporabe le-tega pri vsakodnevnem delu. Namen je bil tudi ugotoviti, ali so medicinske sestre strokovno usposobljene, ali imajo potrebno znanje in izkušnje za opravljanje svojega poklica, ali medicinske sestre potrebujejo oz. si želijo dodatnega izobraževanja ter ali so zadovoljne z organizacijo in načinom dela na delovnemu mestu. Rezultati raziskave kažejo na to, da vprašanja, ki so bila postavljena medicinskim sestram glede preverjanja znanja iz teorije o zdravstveni negi, konceptualnem modelu V. Henderson in procesni metodi zdravstvene nege, potrjujejo, da ima večina medicinskih sester znanje iz tega področja, ampak nezadovoljivo in so v njega nesigurne, ker niso dovolj strokovno usposobljene, kar posledično pomeni nezmožnost učinkovitega izvajanja le-tega. Ne glede na to, jih 56 % meni, da je koristno in potrebno uporabljati konceptualni model V. Henderson, prav tako pa si želijo pridobiti znanje na vseh področjih zdravstvene nege. Rezultati tudi kažejo, da medicinske sestre v večini niso zadovoljne z načinom dela, organizacijo in medsebojnimi odnosi na delovnem mestu in da bi želele to spremeniti. Seveda, takšne rezultate je bilo za pričakovati, predvsem zaradi dejstva, da je na večini oddelkov še vedno prisoten tradicionalni in stari način izvajanja zdravstvene nege, pozitivno pa je to, da si 40 % medicinskih sester želi izvajati procesno metodo zdravstvene nege. To nam gre v veliki meri v prid za prihodnost, kjer bo potrebno vložiti še veliko potrpljenja, truda in dela, da bodo medicinske sestre pridobile vsa znanja in veščine, s katerimi bodo lahko nekega dne kakovostno izvajale proces zdravstvene nege.
Keywords: Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, pacient, konceptualni model V. Henderson.
Published: 25.11.2009; Views: 4072; Downloads: 1292
.pdf Full text (275,03 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica