| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


631 - 637 / 637
First pagePrevious page55565758596061626364Next pageLast page
631.
Aktivnosti medicinske sestre pri odpustu pacienta po poškodbi ledvenega dela hrbtenice
Mateja Grobelšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo opisali aktivnosti medicinske sestre pri pripravi na odpust pacienta po poškodbi ledvenega dela hrbtenice tekom hospitalizacije in na dan odpusta ter vključevanje svojcev skozi hospitalizacijo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti katere negovalne diagnoze se pojavijo pri pripravi pacienta na odpust in kakšno vlogo imajo svojci pri pripravi na odpust pacienta. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in vključili izbrano literaturo. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Izvedli smo študiji primera. S pomočjo intervjuja in vprašalnika glede na 11 funkcijskih vzorcev po Marjory Gordon, smo izpostavili negovalne diagnoze. V študiji primera je sodelovala pacientka s poškodbo ledvenega dela hrbtenice s pridruženo poškodbo leve goleni.S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da ima vključevanje svojcev pri načrtovanju odpusta veliko vlogo ter, da je pomembno njihovo vključevanje že pri sprejemu in tekom hospitalizacije. Pri obravnavani pacientki smo ugotovili osem negovalnih diagnoz, ki so nam pomagale, da smo izdelali načrt zdravstvene nege in s tem pacienta ter njegove svojce še bolje pripravili na sam odpust. Vsaka poškodba in sprejem pacienta v bolnišnico zanj in za svojce predstavlja stres. Zato je pomembno, da jih vključimo v zdravstveno vzgojni proces že ob sprejemu in jih tekom hospitalizacije spodbujamo, motiviramo in jih tako postopoma pripravimo na odpust. Veliko vlogo igra dobra komunikacija tako v timu, kot z pacientom in njegovimi svojci.
Keywords: Zdravstvena nega, padec, svojci, načrtovanje, Marjory Gordon, negovalne diagnoze.
Published: 29.01.2020; Views: 189; Downloads: 71
.pdf Full text (523,70 KB)

632.
Oskrba razjede zaradi pritiska pri pacientu v patronažnem varstvu
Urška Anžič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Razjede zaradi pritiska predstavljajo velik zdravstveni, ekonomski in socialni problem, istočasno pa imajo negativne posledice na pacientovo življenje. Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za nastanek RZP ima pozitivne učinke na nadaljnjo obravnavo. Pacienti z RZP po odpustu iz bolnišnice potrebujejo pomoč na domu, pri tem so v velike pomoč patronažne medicinske sestre, ki samostojno načrtujejo intervencije za preprečevanje oz. oskrbo teh ran. Namen: Namen zaključnega dela je opisati, kakšno vlogo ima diplomirana medicinska sestra pri oskrbi razjede zaradi pritiska na domu. Raziskovalne metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 13 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram. Rezultati: Ugotovili smo, da postopki preprečevanja razjed zaradi pritiska že več let ostajajo podobni, šele pred nekaj leti so v uporabo prišle moderne obloge za rane, ki pospešujejo celjenje ran. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo pri preprečevanju RZP pomembno vlogo, ker jo lahko opazijo že na samem začetku, primerno skrbijo za kožo in sodelujejo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje. Pomembna naloga patronažne medicinske sestre je poučitev svojcev o oskrbi RZP, saj obiski na domu niso dovolj, da bi se razjeda lahko primerno celila.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, rana, oskrba na domu.
Published: 11.03.2020; Views: 178; Downloads: 91
.pdf Full text (631,63 KB)

633.
Skrb za družinskega člana z demenco
Laura Heček, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Demenca je resna bolezen, ki prizadene starejše ljudi in ogroža njihovo življenje. Posledici demence sta zmanjšanje in nezmožnost opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti. Demenca prizadene funkcije, kot so: spomin, razumevanje, mišljenje, orientacija, učne in računske sposobnosti ter sposobnost govornega izražanja in presoje. Živeti z bližnjo osebo, ki postopoma in neustavljivo kaže znake demence, je velik življenjski izziv, ki redno obremenjuje najbližje družinske člane. V diplomskem delu se osredotočamo predvsem na svojce, ki skrbijo za osebo z demenco, pri čemer dajemo v okviru raziskave poudarek zlasti njihovim izkušnjam na tem področju. Raziskovalne metode: Uporabljena je kvalitativna metodologija raziskovanja. Izvedeni so delno strukturirani intervjuji. V raziskavo je vključen vzorec, ki ga sestavlja sedem odraslih oseb, tj. družinskih članov oseb z demenco, ki so prostovoljno pristali na sodelovanje. Uporabljena je metoda tematske analize besedila. Rezultati: Analiza podatkov je rezultirala v dveh glavnih temah, in sicer; Soočanje z boleznijo in Kakovost življenja z osebo z demenco. Diskusija in zaključek: Svojci se pri oskrbi oseb z demenco vsakodnevno srečujejo s težavami in se težko znajdejo v novo nastali vlogi. Raziskava je pokazala nujnost zagotavljanja socialne in druge podpore družinskih članov, ki skrbijo za osebo z demenco, zaradi zaščite njihovega zdravja in potrebo po ublažitvi vsakdanjega psihofizičnega stresa v procesu oskrbe.
Keywords: demenca, družina, nega v družini, svojci.
Published: 19.02.2020; Views: 199; Downloads: 69
.pdf Full text (458,93 KB)

634.
Analiza alarmov v perioperativnem zdravljenju
Helena Perko, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Alarmi v perioperativnem zdravljenju imajo veliko vlogo pri prepoznavanju življenjsko ogrožajočih stanj, ki bi lahko privedla tudi do smrti bolnika. Zaposleni so kot glavni uporabniki alarmnih sistemov izpostavljeni velikemu številu alarmov, ki se zgodijo v času zdravstvene oskrbe bolnikov. Namen naloge je bil ugotoviti pogostost proženja različnih alarmov na anestezijskih delovnih postajah, kliničnih monitorjih in infuzijskih črpalkah. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo metode opazovanja, kjer smo z analizo zgodovine sproženih alarmov na vzorcu 13 anestezijskih delovnih postaj, 12 kliničnih monitorjev in 5 infuzijskih črpalkah analizirali zgodovine alarmov. Rezultati: Z analizo podatkov smo ugotovili, da je bilo skupno aktiviranih 994 alarmov. 79 % je bilo tistih z nizko prioriteto, 17 % s srednjo prioriteto in 4 % alarmov z visoko prioriteto. Na 13 anestezijskih delovnih postajah se je v povprečnih 8 urah aktiviralo 318 (32 %) alarmov. Monitor za spremljanje življenjskih funkcij je zabeležil skupno 662 (66,6 %) alarmov in infuzijske črpalke so sprožile 14 (1,4 %) vseh alarmov. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v perioperativnem zdravljenju veliko število alarmov z nizkimi prioritetami; največ alarmov je bilo sproženih s strani kliničnih monitorjev; najmanj alarmov so aktivirale infuzijske črpalke.
Keywords: alarm, monitoring, perioperativna zdravstvena nega.
Published: 19.02.2020; Views: 205; Downloads: 59
.pdf Full text (1,31 MB)

635.
Poznavanje psihiatrične prve pomoči pri zdravstvenih delavcih
Tomaž Berlič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Psihiatrična prva pomoč je relativno nov koncept v zdravstveni negi. Nanaša se na pristop in pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju. Psihiatrično prvo pomoč lahko izvajajo zdravstveni delavci in laična populacija, zato je pomembno, da je koncept jasen in znan vsem. Namen zaključnega dela je ugotoviti ali zdravstveni delavci poznajo psihiatrično prvo pomoč.
Keywords: duševno zdravje, prva pomoč, urgentna zdravstvena nega, psihiatrična zdravstvena nega, medicinske sestre.
Published: 03.03.2020; Views: 97; Downloads: 41
.pdf Full text (954,23 KB)

636.
Ocena zdravstvenega stanja pacienta za izvajalce zdravstvene nege
Denis Vihar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Ocena zdravstvenega stanja predstavlja temelj zdravstvene nege in predstavlja ključni element procesa zdravstvene nege v zdravstvenih ustanovah. V zaključnem delu smo želeli raziskali značilnosti izvedbe ocene zdravstvenega stanja pacienta v kliničnem okolju s strani izvajalcev zdravstvene nege. Raziskovalna metodologija in metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature v knjigah in podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed, SAGE, Web of Science, CINAHL in Google Scholar. V pregled so bili vključeni članki glede na ustreznost vsebine, vrsto raziskav, polno dostopnost in jezik. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses). Za oceno kakovosti člankov smo uporabili orodje Joanna Briggs Institute (2019). Zbrani podatki so bili sintetizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Značilnosti izvajanja ocene zdravstvenega stanja v kliničnem okolju se nanašajo na tehnike oziroma metode izvedbe ocene zdravstvenega stanja, znanje in usposobljenost, izvajanje ocene v klinični praksi, izobraževanje, timsko delo – sodelovanje, ovire in izid zdravljenja pacienta. Razprava in sklep: S sistematično oceno zdravstvenega stanja lahko bistveno pripomoremo k kakovostnejši in varnejši obravnavi pacienta. Medicinske sestre so dovolj kompetentne, da izvajajo oceno zdravstvenega stanja ampak je potrebno izvesti sistemske ukrepe tako na organizacijskem področju zdravstvenih ustanov, kot pri izobraževanju medicinskih sester in s tem povečati vlogo ocene zdravstvenega stanja, podane s strani izvajalcev zdravstvene nege v kliničnem okolju.
Keywords: pregled pacienta, medicinska sestra, izid zdravljenja, zdravstvena nega
Published: 03.03.2020; Views: 188; Downloads: 80
.pdf Full text (1,33 MB)

637.
Oskrba oseb z demenco-posnetek stanja v institucionalnem varstvu na Gorenjskem
Claudia Ribnikar Lavtižar, 2020, master's thesis

Abstract: Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem. Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema. Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov.
Keywords: demenca, zdravstvena nega, oskrba, institucionalno varstvo
Published: 02.06.2020; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (1,74 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica