| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 636
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
52.
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE VODILNIH MEDICINSKIH SESTER
Zvonka Fekonja, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ustrezna izobraženost in usposobljenost vodilnih medicinskih sester v zdravstveni negi je pogoj za strokovno in učinkovito delo. Vlaganje v znanje na tem področju je dobra investicija, saj lahko le miselno in ustvarjalno prožne medicinske sestre sledijo stalnim spremembam, ki so tako hitre, da je znanje iz preteklosti lahko ovira za načine odzivanja na nove situacije. V diplomski nalogi predstavljamo potek izobraževanja in usposabljanja vodilnih medicinskih sester in z raziskavo ugotavljamo obstoječe stanje glede izobraževanja in usposabljanja vodilnih medicinskih sester v zdravstveni negi. Analiza raziskave je pokazala, da je izobrazbena struktura vodilnih medicinskih sester pretežno visoka stopnja izobrazbe. Takšna trenutna izobrazba vodilnih medicinskih sester se ne sklada z v vprašalnikih izraženo potrebno izobrazbo, ki mora biti najmanj univerzitetna. Dosedanja oblika izobraževanja in usposabljanja za diplomirano medicinsko sestro je za opravljanje vodilne funkcije neustrezna, zato si večina medicinskih sester želi pridobiti dodatna znanja s področja vodenja in menedžmenta. Raziskava je tudi pokazala, katera znanja si vodilne medicinske sestre želijo dodatno pridobiti in nadgraditi. Rezultati nakazujejo potrebo po poenotenju znanja iz menedžmenta zdravstvene nege ter organizacijo podiplomskega študija s področja vodenja in menedžmenta v zdravstveni negi. Izobraževalni proces za vodilne medicinske sestre v zdravstveni negi mora vključevati posodobljene, moderne in aktualne izobraževalne programe in razvoj temeljnih strokovnih znanj in kompetenc, da bi lahko bili vodje na tekočem v stroki, menedžmentu in poslovanju. Programi izobraževanja vodstvenih kadrov morajo temeljiti na aktualnih znanstvenih informacijah ter na najbolj sodobnih spoznanjih stroke zdravstvene nege in menedžmenta. Ti programi so potrebni za vodilne medicinske sestre na vseh nivojih, le da so vsebine in kompleksnost vsebin drugačne.
Keywords: vodilna medicinska sestra, izobraževanje, usposabljanje, zdravstvena nega
Published: 03.06.2009; Views: 3527; Downloads: 704
.pdf Full text (1,51 MB)

53.
Vloga diplomiranega zdravstvenika v službi helikopterske nujne medicinske pomoči
Igor Vrandečič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji se je leta 2003 začel poskusno izvajati projekt Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Namen diplomske naloge je bil predstaviti službo HNMP in vlogo, ki jo ima diplomirani zdravstvenik - reševalec. V nalogi je opravljen pregled nekaterih enot, ki izvajajo helikoptersko nujno medicinsko pomoč v Evropi. Glavni cilj diplomske naloge je bil prikaz specifičnosti dela diplomiranega zdravstvenika - reševalca. Ob tem je prikazana evalvacija dela HNMP v obdobju od junija 2003 do decembra 2006 in primerjava slovenske HNMP z nekaterimi referenčnimi službami v Evropi ter rezultati začetkov rednega dela HNMP. Za potrebe pisanja diplomske naloge smo si pridobili podatke o delovanju nekaterih tovrstnih služb v Evropi. Uporabljena je metoda retrospektivne študije podatkov o opravljenem delu projekta HNMP v Sloveniji. Dobljeni podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa (Excel, SPSS) in so ustrezno interpretirani. Rezultati kažejo, da je diplomiran zdravstvenik eden izmed trdnih členov zdravstvenega tima, ki sodeluje v enoti HNMP in ima bistveno vlogo pri izvajanju postopkov zdravstvene nege kot tudi pri izvajanju medicinsko tehničnih posegih po naročilu zdravnika. Diplomsko delo dokazuje smiselnost rednega delovanja enote HNMP, na to kaže naraščanje prevozov in nepokritost nekaterih območij v Sloveniji z enoto HNMP. HNMP je skrajšala čas od trenutka nenadnega obolenja ali poškodbe do sprejema v bolnišnico, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kjer odloča čas. Zaradi tega si NMP brez HNMP v Sloveniji ne znamo več predstavljati.
Keywords: nujna medicinska pomoč, helikopterska nujna medicinska pomoč, diplomirani zdravstvenik, urgentna medicina, bolnik, urgentna zdravstvena nega.
Published: 30.04.2009; Views: 3357; Downloads: 496
.pdf Full text (1,78 MB)

54.
55.
PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA IN KOMUNIKACIJA
Patricija Lupša, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Komunikacija je eno izmed področij človekovega vedenja in zato tudi bistveni element nudenja zdravstvene oskrbe. Z vidika nudenja zdravstvene nege komuniciramo, da negujemo, skrbimo, dajemo informacije, pomirjamo paciente, svojce, tolažimo, da zmanjšamo strah in stres, da vprašujemo in odgovarjamo na vprašanja. Diplomsko delo obravnava komunikacijo z vidika patronažne medicinske sestre. Predstavljena so teoretična izhodišča in elementi komunikacije z vidika različnih profesionalnih vlog patronažne medicinske sestre v odnosu do razumevanja same sebe, pacienta, svojcev in sodelavcev. Poudarek smo dali tudi na vzpostavitvi terapevtskega odnosa. Pogovor med medicinsko sestro in pacientom ne sme biti monolog ampak dialog. Metoda: Raziskava, je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami iz Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca Maribor. Podatke smo pridobili z delno strukturiranimi vprašalniki.V raziskavo je bilo vključenih 50 naključno izbranih patronažnih medicinskih sester. Uporabili smo neekspirimentalno-kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultati so prikazani v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da se večina patronažnih medicinskih sester zaveda pomembnosti pravilne komunikacije s sodelavci in pacienti. Večina jih meni, da znajo dobro in pravilno komunicirati, v procesu komuniciranja s pacienti pa so pozorne tako na verbalno kot na neverbalno komunikacijo, zavedajo se, da mimika, gibi, geste in dejanja lahko povedo več, kot pa beseda. Vzpodbudni so rezultati raziskave, da zelo redko prihaja do konfliktov med patronažno medicinsko sestro in pacienti. Za glavni vzrok nastanka konflikta pa so navedle neupoštevanje navodil in nasvetov. Prav tako pa patronažne medicinske sestre poznajo izraz terapevtska komunikacija in se trudijo, da na takšen način komunicirajo s pacienti. Zanimivo pa je, da se zelo malo zanimajo za strokovno literaturo s področja komunikacije v zdravstveni negi. Zaključek: Na podlagi analize anketnega vprašalnika smo zaključili, da se večina patronažnih medicinskih sester zaveda pomembnosti pravilne in dobre komunikacije ter ohranjanja pozitivnih medosebnih odnosov.
Keywords: komunikacija, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, pacient, terapevtska komunikacija
Published: 02.06.2009; Views: 5114; Downloads: 1220
.pdf Full text (416,71 KB)

56.
ULTRAZVOČNI KIRURŠKI NOŽ
Jasmina Miklavžič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo primerjali električni kirurški nož in ultrazvočni kirurški nož glede časa priprave, vzdrževanja in sterilizacije. Raziskavo smo izvedli v operacijskem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Ugotovili smo, da je v očeh medicinskih sester v perioperativni dejavnosti elektrokirurški nož boljši glede lastnosti čiščenja, vzdrževanja in časa priprave. Večina anketiranih medicinskih sester se je po drugi strani odločila v prid ultrazvočnemu kirurškemu nožu glede varnosti, manjše krvavitve in manjše poškodbe tkiva. Statistično smo pokazali, da je čas priprave elektrokirurškega noža krajši od časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža (p = 0,017). Anketiranci so bili mnenja, da je laže čistiti električni kirurški nož kot ultrazvočni kirurški nož (p = 0,096). Anketiranci pri času priprave noža za urgentne primere prav tako dajejo prednost elektrokirurškemu nožu (p<0,001). Menimo, da je z ekonomskega stališča bolje uporabljati instrumente za večkratno uporabo – aktivni del ultrazvočnega kirurškega noža. Ugotavljamo, da se ultrazvočni kirurški nož redkeje uporablja kot elektrokirurški nož in da je o njem malo literature, zato je razumevanje te tehnologije za medicinske sestre precej težavno. Diplomsko delo zaključimo s predlogom, da je potrebno več izobraževanja za delo s kompleksno tehnologijo, kot je ultrazvočni kirurški nož.
Keywords: Biomedicinska tehnologija, elektrokirurški nož, ultrazvočni kirurški nož, perioperativna zdravstvena nega.
Published: 01.06.2009; Views: 2729; Downloads: 458
.pdf Full text (7,09 MB)

57.
Zdravstvena nega pri zlorabi psihoaktivnih substanc s poudarkom na alkoholu
Jasmina Oštir, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti življenje in boj žene, ki je bila odvisna od alkohola. Njene padce in vzpone, ki jih je imela in še trajajo. Opisali smo vzroke in posledice alkohola, ki se nanašajo tudi na pacientko. Opisali smo življenje pacientke od začetka odvisnosti do sedaj, ko gospa abstinira. Omenjen problem smo prikazali s pomočjo uporabe konceptualnega modela V. Henderson in obravnavo pacientke po 14-tih življenjskih aktivnostih. Na podlagi ugotovljenih negovalnih problemov smo oblikovali individualni načrt zdravstvene nege. Opredelili smo negovalne diagnoze, cilje, aktivnosti zdravstvene nege in ovrednotili načrt zdravstvene nege. Zaradi posledic, ki jih prinaša alkoholna odvisnost, trpi ogromno družinskih članov zasvojencev, predvsem otrok, ki so zaradi negativnega kroga zasvojenosti, nesrečni novi kandidati za to usodno bolezen. Problem vidimo v odnosu države do problema in same družbe. Ker smo narod z največ zasvojenimi z alkoholom v Evropi, smo velikokrat doživeli v naši družbi samo hvalo na ta pojav, kar veliko pove o reševanju tega problema. Če izpostavimo Dolenjsko, ki je po statistiki v ospredju v Slovenji, se velikokrat srečamo iz oči v oči z uničevalnimi učinki alkohola. Vendar verjamemo v moč posameznika, ki so nam lahko v vzgled s svojo močjo in vztrajnostjo v zgled. Lahko rečemo, da je tudi moj osebni boj in cilj, da bom v bodoče lahko pomagala ljudem, ki imajo probleme z alkoholom. »Nisem vedel, nisem si priznal, da potrebujem pomoč, da sem zasvojen, da sem bolan,« so pogoste besede človeka odvisnega od alkohola. »Poslušaj in sliši, ker je alkohol drugi obraz človeka.« To pa naj bo vodilo vsem zdravstvenim delavcem, ko se bomo srečali s tem problemom in verjemite da se bomo.
Keywords: Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola, družina, socialno okolje, alkoholne pijače, patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra.
Published: 01.06.2009; Views: 3141; Downloads: 802
.pdf Full text (1,10 MB)

58.
RAZVOJ KADROV V OPERATIVNI DEJAVNOSTI SLOVENSKEGA ZDRAVSTVA
Manica Rebernik Milić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V prvem delu diplomskega dela obravnavamo teoretične osnove razvoja kadrov. Nadaljujemo z raziskavo usmerjeno na posnetek obstoječega stanja in razvoj kadrov v operativni dejavnosti na področju Republike Slovenije (RS). Raziskavo smo izvedli med operacijskimi medicinskimi sestrami v Sloveniji in tujini. V okviru nacionalnega nivoja je sodelovalo 14 bolnišnic in univerzitetna klinična centra ter 23 delegatk držav, članic Evropskega združenja operacijskih medicinskih sester - EORNA. Z odgovori na anketna vprašanja smo ugotovili, da je v RS prisotna neosveščenost vodilnega kadra v perioperativni zdravstveni negi o planiranju načrtovanja potreb po kadru. Dobljene rezultate pripisujemo mestu in vlogi vodstvenega kadra v perioperativni zdravstveni negi, ki je hierarhično v podrejenem položaju v zdravstveni negi glede na sprejemanje odločitev. Rezultati iz tujine prikazujejo diferenciacije kadrovske strukture, kjer vodilna mesta zavzema vodila operacijska medicinska sestra, ki zastopa vlogo tako imenovanega OP managerja z več pristojnosti in neposredno odgovornostjo najvišjemu vodilnemu managementu javnega zdravstvenega zavoda. Ugotovili smo, da so obstoječi kadrovski normativi v Zeleni knjigi neustrezni. Predlagamo spremembe, ki narekuje upoštevanje dejanskega in specifičnega stanja na področju kadrovskih normativov v perioperativni zdravstveni negi. Diplomsko delo zaključimo s predlogi o uvajanju novih kadrov in sistemskimi rešitvami kariernega razvoja kadrov za potrebe v perioperativni zdravstveni negi.
Keywords: Planiranje, razvoj človeških virov, kariera, perioperativna zdravstvena nega.
Published: 04.06.2009; Views: 2240; Downloads: 524
.pdf Full text (1,62 MB)

59.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO ZLOMU SPODNJIH OKONČIN
Lea Cesarec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti bolnika z zlomom spodnjih okončin in tipične negovalne diagnoze, ki so za bolnika značilne. Opisali smo tudi specifičnosti zdravstvene nege pri bolniku po zlomu spodnjih okončin in sicer od sprejema in pregleda v urgentni kirurški ambulanti, do operativnega posega in po njem. V prvem delu diplomske naloge bomo opisali anatomijo spodnje okončine, diagnostiko zlomov spodnjih okončin in zdravljenje zlomov spodnjih okončin. V drugem delu diplomske naloge pa bomo predstavili zgodovinski razvoj zdravstvene nege, proces zdravstvene nege ter obravnavo bolnika po konceptualnem modelu Virginije Henderson in teoriji motivacije. Predstavili bomo tudi nekaj najpogostejših negovalnih diagnoz, ki so značilne za bolnika po zlomu spodnjih okončin, ter predstavili možne pooperativne komplikacije.
Keywords: spodnje okončine, zlom, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Published: 15.07.2009; Views: 3995; Downloads: 1698
.pdf Full text (1,91 MB)

60.
Zdravstvena nega starostnika in pomoč družini pri napredovani Parkinsonovi bolezni (VIS_Jelen_Mojca_1981_30030678)
Mojca Jelen, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Parkinsonova bolezen je obolenje starejših, kjer so v ospredju težave, ki spremljajo njihove spremembe na telesnem, psihičnem in socialnem področju. Z napredovanjem bolezni so izražene spremembe samopodobe, ker z omejevanjem gibljivosti in nesposobnostjo telesnih naporov, niso več zmožni samostojnega življenja. V študiji primera smo uporabili opisno metodo dela s pomočjo vprašalnika in intervjuja starostnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Informacije smo pridobili tudi z opazovanjem in ocenjevanjem bolnikovega zdravstvenega in emocionalnega stanja ter njegovega bivalnega okolja. Starostnik s Parkinsonovo boleznijo je zelo odvisen od pomoči drugih. Stopnja samooskrbe je nizka, spreminja se s spremembami počutja bolnika. Bolnik in ostali člani družine zelo dobro poznajo bolezen in napredovanje bolezni. Bolniku nudijo oporo in pomoč. Opazi se, da največ časa za oskrbo in nego bolnika prevzema žena, vendar deluje utrujena in izčrpana. Življenje z bolnikom v domačem okolju v času trajanja in slabšanja bolezni narekuje, da družina potrebuje pomoč medicinske oziroma patronažne medicinske sestre, ki vstopa v obravnavo družine, spremlja, svetuje in uči razumeti spremembe napredovanja bolezni. Dokazano je, da je naloga družine pri bolniku vezana na fizično nego in oskrbo, zdravstveno stanje, varovanje in stalno spremljanje ter vzpodbujanje aktivnosti in družabništvo.
Keywords: starost, Parkinsonova bolezen, družina, zdravstvena nega
Published: 02.06.2009; Views: 2979; Downloads: 547
.pdf Full text (947,84 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica