| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primerjava strukture ledvic kontrolnih miši in miši hranjenih z zahodnjaško prehrano
Peter Slatinšek, 2018, master's thesis

Abstract: Zahodnjaška prehrana pogosto vodi v pojav debelosti, presnovnega sindroma in sladkorne bolezni tipa 2. Predvsem slednja povzroča številne zgodnje patološke spremembe ledvic, ki lahko vodijo v kronično ledvično bolezen. Da bi preučili vpliv zahodnjaške prehrane na pojav in razsežnost patoloških sprememb celic proksimalnih in distalnih tubulov ledvic v novem mišjem modelu za sladkorno bolezen tipa 2, smo mišim C57BL/6J, hranjenim z zahodnjaško prehrano osem tednov, in kontrolnim mišim, hranjenim z normalno prehrano, izolirali ledvice in izdelali tkivne rezine. Te smo pregledali s svetlobno in transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) ter primerjalno ocenili strukturne spremembe ledvičnih tubulnih celic. Ugotovili smo, da je struktura tubulnih celic miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, drugačna od strukture celic kontrolnih miši. V pregledanih epitelijskih celicah proksimalnih in distalnih tubulov miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, so bile prisotne številne ovalne in okrogle temne strukture ter lipidne kaplje. Rezultate smo potrdili s TEM, pri čemer smo lahko analizirali strukturne spremembe pri večji ločljivosti, pri kateri smo opazili značilno plastovitost elektronsko temnih struktur. V celicah miši, hranjenih z zahodnjaško prehrano, smo nadalje opazili mitohondrije z neobičajno strukturo, povečano vakuolizacijo citoplazme ter številne avtofagne strukture: fagoforje, avtofagosome in avtolizosome. Zrnati endoplazemski retikulum ter Golgijev aparat sta bila spremenjena v nekaterih celicah; lumen njunih cistern je bil neobičajno širok. V proksimalnih in distalnih tubulih tretirane skupine miši so prav tako bile prisotne številne nekrotične celice s fragmenti organelov. Kljub temu da številni avtorji v raziskavah, opravljenih na ljudeh in živalih, opisujejo povezavo med sladkorno boleznijo tipa 2 in pojavom nefropatoloških sprememb v tubulnih celicah ledvic, je mehanizem nastanka opisanih morfoloških sprememb še vedno neznan. V naši raziskavi smo potrdili prizadetost teh celic v novem mišjem modelu za sladkorno bolezen tipa 2, na podlagi česar predlagamo nadaljnje raziskave, s pomočjo katerih bi lahko pojasnili patofiziološke temelje in identificirali potencialne terapevtske tarče.
Keywords: glomerul, proksimalni, distalni tubul, kopičenje lipidov, avtofagija, nefropatija.
Published: 22.11.2018; Views: 491; Downloads: 90
.pdf Full text (3,47 MB)

2.
Kontrastna nefropatija po koronarni arteriografiji ali angioplastiki - incidenca in vpliv askorbinske kisline na zmanjšanje incidence.
Benjamin Dvoršak, 2014, dissertation

Abstract: Uvod Za kontrastno nefropatijo je značilna akutna ledvična odpoved ali poslabšanje kronične ledvične odpovedi po vnosu jodiranih rentgenskih kontrastnih sredstev v kri. Kontrastna nefropatija je tretji najpogostejši vzrok akutne ledvične odpovedi nastale v bolnišnici, povezana je z večjo intrahospitalno in dolgoročno obolevnostjo in umrljivostjo ter s podaljšanjem trajanja hospitalizacije. Raziskave so pokazale, da je za zmanjšanje tveganja za nastanek kontrastne nefropatije učinkovita intravenska hidracija pred radiokontrastno preiskavo s fiziološko raztopino ali raztopino natrijevega bikarbonata. Za dodatno zmanjšanje tveganja so raziskovali vpliv vazodilatatorjev in antioksidantov. Raziskave o vplivu antioksidanta N-acetilcisteina na incidenco kontrastne nefropatije so dale precej neenotne rezultate. Malo pa je raziskav o vplivu askorbinske kisline, vitamina z antioksidantnim delovanjem. Bolniki in metode Opravili smo randomizirano, s placebom kontrolirano, prospektivno raziskavo o incidenci kontrastne nefropatije in o vplivu askorbinske kisline na incidenco kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji ali angioplastiki pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Dodatno smo ugotavljali prevalenco zmanjšanega ledvičnega delovanja pri bolnikih pred opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko (serumska koncentracija kreatinina nad 107 mol/l). Vključili smo 81 bolnikov s serumsko koncentracijo kreatinina pred preiskavo nad 107 mol/l, ki so imeli opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko. Po randomizaciji je 40 bolnikov prejelo 3 grame askorbinske kisline oralno vsaj 2 uri pred preiskavo, 2 grama askorbinske kisline zvečer po preiskavi in 2 grama askorbinske kisline naslednje jutro. Placebo je prejelo 41 bolnikov. Vsi bolniki so prejemali intravensko infuzijo fiziološke raztopine 50 do 100 ml/uro vsaj 2 uri pred preiskavo in vsaj 6 ur po preiskavi. Kriterij za kontrastno nefropatijo je bil porast serumskega kreatinina 3. do 4. dan po preiskavi za vsaj 25 % ali porast serumske koncentracije cistatina C za vsaj 25 % nad vrednost pred preiskavo. Rezultati Pri bolnikih, ki so imeli v obdobju raziskave opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko je znašala prevalenca zmanjšanega ledvičnega delovanja pred preiskavo 24,7 %. Kontrastna nefropatija je bila prisotna pri 5/81 bolnikov (6,2 %). Incidenca kontrastne nefropatije je bila 3 % v skupini, ki je prejela askorbinsko kislino in 7,3 % v kontrolni skupini. Razlika ni bila statistično pomembna (p= 0,512). Če je bil kriterij za kontrastno nefropatijo porast serumskega cistatina C po preiskavi za vsaj 25 %, je bila le-ta prisotna pri ravno tako 5 bolnikih. Bolnike smo razdelili še v skupini z zvišanjem ali znižanjem serumske koncentracije kreatinina po preiskavi glede na vrednost pred preiskavo. Zvišanje serumske koncentracije kreatinina je bilo prisotno pri 10/81 (12,3 %) bolnikov, ki so prejeli askorbinsko kislino in pri 19/81 (23,4 %) bolnikov v kontrolni skupini. Razlika je bila statistično značilna (p= 0,038). Bolniki s kontrastno nefropatijo so bili, v primerjavi z bolniki brez kontrastne nefropatije, pogosteje moški, imeli so večjo povprečno telesno težo, bili so starejši, pred preiskavo so imeli v povprečju višji serumski kreatinin, cistatin C in nižjo ocenjeno glomerulno filtracijo, med preiskavo so v povprečju prejeli več kontrastnega sredstva. Vendar razlika med skupinama glede teh parametrov ni bila statistično pomembna. Nobeden od bolnikov s kontrastno nefropatijo ni potreboval nadomestnega dializnega zdravljenja. Zaključki Z raziskavo nismo ugotovili statistično pomembnega vpliva askorbinske kisline na zmanjšanje incidence kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Nakazuje pa se zaščitni vpliv askorbinske kisline, ki se kaže z manjšo incidenco poslabšanja ledvičnega delovanja po preiskavi v zdravljeni skupini bolnikov.
Keywords: rentgenska kontrastna sredstva, kontrastna nefropatija, akutna ledvična odpoved, koronarna angiografija, askorbinska kislina
Published: 11.02.2014; Views: 2076; Downloads: 117
.pdf Full text (12,27 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica