1. Motivacija učencev pri igranju diatonične harmonike v nekoncesijskih glasbenih šolah : magistrsko deloSlavko Lesnik, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo želeli raziskati, kakšna je motiviranost učencev pri igranju diatonične harmonike v nekoncesijskih glasbenih šolah. Zanimalo nas je, kako učenci razmišljajo in doživljajo motivacijo, in hkrati ugotoviti, kako posamezni dejavniki vplivajo na njihovo motiviranost za obiskovanje in vadbo diatonične harmonike. Z desetimi učenci, ki prihajajo iz treh nekoncesijskih glasbenih šol iz Osrednje Slovenije, Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije, smo izvedli kvalitativno raziskavo, temelječo na polstrukturiranem intervjuju. Prišli smo do ugotovitev, da učenci kažejo visoko stopnjo motiviranosti za obiskovanje in vadbo diatonične harmonike, izražajo pozitiven odnos do inštrumenta, se dobro razumejo s svojimi učitelji, slednji pa zanje predstavljajo zelo pomemben motivacijski dejavnik. Na njihovo motivacijo za igranje diatonične harmonike pozitivno vplivajo tudi njihovi starši, ki jih vselej spodbujajo. Nekatere učence vrstniki podpirajo, spet druge nekoliko manj ali pa jih ne, pri tem učenci menijo, da podpora vrstnikov neposredno ne vpliva na njihovo motivacijo. Veselje, voljo in motivacijo za igranje diatonične harmonike večini sodelujočim zmanjšuje predvsem pomanjkanje časa zaradi šolskih obveznosti. Učence spodbujajo nastopi tako v okviru glasbene šole kot tudi izven nje, prav tako pa jih za obiskovanje pouka in vadbo diatonične harmonike motivira tudi njim prilagojen učni program, ki temelji na njihovih željah in interesih. Spodbudni vpliv učencem predstavljajo tudi njihovi lastni cilji, povezani z igranjem diatonične harmonike v prihodnje, med katerimi prevladuje igranje v ansamblu oziroma glasbeni skupini.
Keywords: motivacija učencev diatonične harmonike, pouk diatonične harmonike, diatonična harmonika, neformalno glasbeno izobraževanje, nekoncesijske glasbene šole, polstrukturirani intervju
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 28
 Full text (2,18 MB) |
2. Ukrepi za izboljšanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področjaAdrijana Andonov, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu, ki je nadaljevanje našega diplomskega dela »Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področja«, smo raziskovali možnosti za izboljševanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področja.
Na podlagi znanstvene in strokovne literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili vrste izobraževanj, nato pa navedli razlike med njimi. V nadaljevanju smo definirali razliko med kompetencami in veščinami ter nadaljevali z opisom mehkih in trdih veščin. Sledila je navedba definicije, vrst in oblik zaposlitve ter opis problematike zaposlovanja mladih v Sloveniji in tujini. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo trendov v HRM.
V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju kadrovskega managementa. Sestavljeni seznam iskanih kompetenc smo dali v samooceno študentov zaključnih letnikov kadrovske smeri na FOV UM. Rezultati raziskave so nam pokazali, da so samoocene iskanih kompetenc študentov dokaj nižje od pričakovanja delodajalcev. Poleg tega smo študente povpraševali o predlogih za izboljšanje njihove zaposljivosti. Ugotovili smo, da je lahko priročnik za študente prvi korak v smeri vplivanja za lažji prehod s študija v zaposlitev.
Podali smo predloge za izboljšanje zaposljivosti diplomantov s kadrovskega področja, ki so namenjeni posameznikom, fakultetam in državi. Menimo, da smo z magistrskim delom prispevali k širši razpravi o krepitvi zaposljivosti diplomantov, potrebi po stalnem prilagajanju študijskih programov in učnih načrtov ter k razvoju večje samoiniciativnosti študentov, ki jim bo koristila tako na področju študija kot tudi na drugih področjih življenja. Prav tako smo na podlagi ugotovitev oblikovali priročnik, ki bo študente kadrovske smeri usmerjal k razvijanju kompetenc za vključitev na trg dela.
Keywords: diplomanti, ukrepi, zaposljivost, kadrovski management, neformalno izobraževanje
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 507; Downloads: 67
Full text (2,65 MB) |
3. Razvoj didaktičnega modela za neformalno in formalno izobraževanje, temelječega na sodobnih tehnologijah in mobilnih aplikacijahTine Pajk, 2022, doctoral dissertation Abstract: Zavedati se moramo, da imamo samo eno naravno okolje, ki ga ne moremo brezmejno in brezobzirno izkoriščati. Zato potrebujemo trajnostne in okolju prijazne rešitve na vseh področjih, še posebej na področju pridelave hrane in varovanju okolja.
Ključni pomen pri tem je ozaveščanje in izobraževanje na področju pridelave hrane.
V doktorski disertaciji je bil razvit in preizkušen inovativni interdisciplinarni didaktični model predvsem za neformalno, lahko pa tudi formalno izobraževanje, ki temelji na interdisciplinarnem pristopu in na sodobnih tehnologijah ter mobilnih aplikacijah. Razviti didaktičen model in spletno okolje sta namenjena razvijanju novih kariernih in zaposlitvenih možnosti na trgu dela, predvsem na področju ekološkega kmetovanja. Pri tem smo dali poseben poudarek socialnemu podjetništvu, trajnostnemu razvoju in sonaravnim oblikam proizvodnje s poudarkom na ekologiji in varovanju okolja.
Razviti didaktični model na osnovi sodobnih in mobilnih tehnologij bo zagotovo vplival na doseganje višjih kompetenc učečih, kot bi uporaba tako imenovanih klasičnih metod poučevanja. S sodobnim pristopom poučevanja bomo v koraku s časom tudi na področju digitalne pismenosti, digitalnih kompetenc in s potrebami gospodarstva.
Keywords: didaktični model, socialno podjetništvo, ekokmetijstvo, neformalno izobraževanje, sistem za upravljanje učenja, Moodle
Published in DKUM: 17.05.2022; Views: 924; Downloads: 156
Full text (6,61 MB) |
4. Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področjaAdrijana Andonov, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo primerjali kompetence, ki jih delodajalci zahtevajo za zasedbo prostih delovnih mest diplomantov s kadrovskega področja in razvitost teh iskanih kompetenc med študenti Fakultete za organizacijske vede UM.
Na podlagi strokovne in znanstvene literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili pojem kompetenca in kompetentnost, nato pa opisali razvrstitev kompetenc posameznika. V nadaljevanju smo opisali problematiko mladih na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo kompetenc na področju kadrovskega managementa.
V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju zaposlovanja kadrovskega profila, ki nam je približal ter potrdil dejstva in navedbe glede pomembne vloge kadrovika v podjetju. Sestavili smo seznam kompetenc, študenti pa so samoocenili v kolikšni meri so le te med njimi dejansko razvite. Rezultati raziskave so nam pokazali tudi vpliv neformalnega pridobivanja znanj ter izkušenj, ki ga te imajo na samoocene študentov.
Glede na številne predloge, ki smo jih navedli menimo, da bi se sam prehod mladih diplomantov na trg dela v prihodnosti smiselno lahko olajšal že z uvedbo malih sprememb na področju izobraževanja, kot je začetek resnega sodelovanja s podjetji. Seveda pa pri tem ne smemo izključiti mladih, za katere menimo, da bi se morali tudi sami prizadevati za pridobitev ustreznega nabora kompetenc, ki bi jim olajšal prehod v zaposlitev.
Keywords: kompetenca, brezposelnost, neformalno izobraževanje, zahteve delodajalca, kadrovski management
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 1063; Downloads: 184
Full text (921,44 KB) |
5. Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvojAleš Zver, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem.
Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Keywords: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 30.07.2020; Views: 1143; Downloads: 127
Full text (2,42 MB) |
6. Neformalno izobraževanje odraslih ob deluMaša Rakovec, 2019, undergraduate thesis Abstract: Mlajše in starejše generacije so neprestano priče hitrim spremembam in napredku. Vse izboljšave (npr. v tehnologiji, zakonih, predpisih itd.) zelo vplivajo na delovna mesta. Posamezniki ugotavljajo, da le stopnja formalne izobrazbe ni dovolj za učinkovito in kakovostno delo ter tudi ne zagotavlja ohranitve delovnega mesta. Zato je med zaposlenimi stalna potreba po pridobivanju dodatnega znanja in veščin tako na strokovnem kot tehnološkem področju. Odrasli najbolj pogosto pridobijo ali pa nadgradijo svoje znanje z udeležbo na neformalnem izobraževanju.
Raziskavo diplomskega dela smo izvedli med udeleženci konference, imenovane Koktajl sprememb 2018, ki jo vsako leto organizira podjetje Verlag Dashöfer. Glavni cilji raziskave so bili ugotoviti vzroke za udeležbo odraslih na tej konferenci in na drugih neformalnih izobraževanjih, ki jih organizira podjetje Verlag Dashöfer. Ugotoviti smo želeli tudi, kateri so ključni elementi izobraževalnih programov podjetja Verlag Dashöfer, ki vplivajo na udeležbo posameznika. Želeli smo identificirati najbolj pogoste kriterije, na podlagi katerih se posameznik odloči za določen izobraževalni dogodek, ki ga organizira podjetje Verlag Dashöfer.
Z analizo odgovorov smo prišli do sledečih ugotovitev: organizatorji izobraževanj morajo pazljivo izbrati izvajalce predavanj, saj so izvajalci predavanj najpomembnejši kriterij pri izbiri neformalnega izobraževanja. Poleg ustrezne kompetentnosti se večina anketirancev odloči za določeno izobraževanje tudi na podlagi osebne preference posameznega predavatelja. Večina anketirancev je zavzetih za pridobivanje ali nadgrajevanje znanja. Organizatorji morajo tudi poskrbeti za raznoliko in z znanjem bogato ponudbo izobraževanj, saj so rezultati raziskave pokazali, da se anketiranci udeležujejo neformalnih izobraževanj, tako takih, kjer nadgrajujejo znanje na svojem strokovnem področju, kot takih, kjer širijo svoje znanje tudi na druga strokovna področja.
Za anketirance je Ljubljana ena izmed najbolj priljubljenih lokacij izobraževanj, ki jih organizira podjetje Verlag Dashöfer. Glede cene in lokacije bi morali bolj podrobno zastaviti anketna vprašanja, da bi lahko pridobili bolj natančne ugotovitve.
Keywords: - neformalno izobraževanje, - izobraževanje odraslih, - zavzetost, - odločanje, - organiziranje programov neformalnega izobraževanja odraslih.
Published in DKUM: 14.11.2019; Views: 1569; Downloads: 181
Full text (860,42 KB) |
7. Izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrtiDragica Nahberger, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi je skozi teoretični in raziskovalni del predstavljeno izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti.
V teoretičnem delu smo predstavili pojem domače umetnostne obrti in opredelili, kaj sodi v dejavnosti domače umetnostne obrti ter kako je nastala domača umetnostna obrt. V nadaljevanju smo ugotavljali pomen izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti, ki vpliva na kulturo in promocijo naroda ter na življenjski standard in zdravje ljudi. Posebno pozornost smo v teoretičnem delu naloge namenili predstavitvi načinov izvedbe izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti.
V raziskovalnem delu smo skozi pogovor s tridesetimi naključno izbranimi sogovorniki ugotavljali, v kolikšni meri izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti dejansko vpliva na kulturo, promocijo naroda ter na življenjski standard in zdravje ljudi. Precejšnji del raziskave smo namenili načinom izvedbe formalnega in neformalnega izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti ter oviram, s katerimi se srečujemo pri izvedbi tovrstnega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, kdo so udeleženci izobraževanja iz posameznih aktivnosti poklicev domače umetnostne obrti.
Ob vsem tem smo ugotovili, da se izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti izvaja samo v neformalni obliki, preko ustnega izročila posameznih nosilcev dejavnosti domače umetnostne obrti, zaradi ustvarjanja dohodka in ohranjanja kulturne dediščine. Za dopolnjevanje usvojenega znanja se posamezniki pogosto odločajo za delavnice in tečaje. Ekskurzij, seminarjev, nacionalne poklicne kvalifikacije in izobraževanja za pridobitev naziva mojster se ne udeležujejo v veliki meri zaradi previsokih stroškov. Izvajaci neformalega izobraževanja so centri domače umetnostne obrti in razna združenja. Navedenega izobraževanja se večinoma poslužujejo brezposelne osebe in nosilci dejavnosti turističnih kmetij. Pri izobraževanju v poklicih domače umetnostne obrti se srečamo tudi z nekaterimi ovirami, ki odvračajo mlade od izobraževanja, med katerimi izstopajo: nizek zaslužek, premajhen interes pristojnih vladni inštitucij za izobraževanje, kulturo, socialo in trženje ter neprimeren odnos javnosti do poklicev domače umetnostne obrti.
Formalno izobraževanje za poklice tovrstne obrti sicer še ne obstaja, vendar njeni nosilci navajajo predloge za izboljšanje stanja izobrazbe na tem področju. Izpostavljajo izobraževanje z več prakse (vajeništvo), vsebine s poudarkom na večji strokovnosti, prodaji in marketingu, prav tako razmišljajo o primernem stopenjskem ovrednotenju morebitnih učnih programov.
Keywords: - domača umetnostna obrt, - pomen izobraževanja, - neformalno izobraževanje, - formalno izobraževanje, - udeleženci izobraževanja.
Published in DKUM: 25.09.2018; Views: 1223; Downloads: 67
Full text (1,06 MB) |
8. NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU LIKOVNE UMETNOSTIBarbara Seme, 2016, master's thesis Abstract: V splošnem teoretičnem delu je neformalno izobraževanje opredeljeno skozi krajši zgodovinski pregled, navedene so definicije in tipi ter v korelaciji s formalnim izpostavljene prednosti in slabosti ter specifike, vezane na pedagoško prakso in psihosocialni pomen neformalnega izobraževanja v razvoju identitete. V nadaljevanju so opredeljene posamezne najpogostejše oblike pedagoškega neformalnega izobraževanja na področju likovne umetnosti s stališča njihovih potencialov uresničevanja ciljev, ki jih formalno izobraževanje ne dosega oz. jih uresničuje manj efektivno. Muzejska pedagogika pomembno prispeva k razvijanju likovnoapreciativnih sposobnosti otrok kot tudi k izgradnji novih estetskih izkušenj. Delavnice in tečaji lahko s svobodnim poseganjem po vsebinah ter časovno neomejenostjo celoviteje predstavljajo sodobne umetniške prakse, tabori in kolonije pa pomembno prispevajo k razvoju socialnih veščin in samostojnosti otrok.
Empirični del navaja raziskavo specifik pedagoškega procesa muzejske pedagogike, delavnic in taborov v treh institucijah oz. organizacijah, reprezentativnih na svojem področju delovanja v slovenskem prostoru.
Ugotovitve proučevanih primerov so podane s stališča uresničevanja potenicalov neformalnih oblik izobraževanja ter likovnopedagoškega procesa. Raziskani primeri povečini ustrezno izvajajo pedagoško prakso in lahko služijo za primer učinkovitega modela pedagoškega procesa z zastavljenimi nameni in cilji za obravnavane neformalne izobraževalne oblike.
Keywords: neformalno izobraževanje, muzejska pedagogika, likovna delavnica, likovni tabor, postmoderni kurikulum
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2517; Downloads: 255
Full text (2,74 MB) |
9. Elektronika kot interesna dejavnostDaniel Krapša, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu želimo predstaviti napotke za izvajanje interesne dejavnosti iz elektronike, učiteljem, ki z elektroniko nimajo veliko izkušenj. Napotki so predvideni za izvajanje v obliki neformalnega pouka, vendar bi lahko tudi redni pouk dopolnili s tematiko obravnavano v diplomskem delu.
Keywords: neformalno izobraževanje, interesna dejavnost, osnove elektrotehnike, električni tok in napetost, elektronsko vezje, elektronski elementi
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1401; Downloads: 106
Full text (1,38 MB) |
10. Analiza neformalnega izobraževanja na primeru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in njegova primerjava s formalnim izobraževanjemKatja Dadič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je opis in analiza neformalne oblike izobraževanja na primeru vsebinskega stebra Urice medkulturnega dialoga, ki se je izvajal v okviru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, in njegova primerjava s formalno obliko izobraževanja na primeru sklopa iz učnega načrta za gimnazije, predmeta slovenščina (materinščina), sklop Jezikovna politika v Republiki Sloveniji. V diplomskem delu so na primeru Uric medkulturnega dialoga opisani priprava na izvedbo, časovni okvir, pristopi, metodologije in oblike neformalnega izobraževanja. V izpostavljenih točkah je narejena primerjava s formalnim izobraževanjem, posledično pa so ugotovljene stične točke in razhajanja ter ključne pomanjkljivosti in prednosti obeh oblik izobraževanja. Diplomsko delo vsebuje še opis lastne vključenosti v projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in zaključne sklepe ter ugotovitve.
Keywords: neformalno izobraževanje, formalno izobraževanje, primerjava, stične točke, razlike, pomanjkljivosti, prednosti, metodologija
Published in DKUM: 23.08.2016; Views: 1553; Downloads: 102
Full text (1,74 MB) |
