| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Stališča staršev in vzgojiteljev glede izvajanja neformalnih oblik sodelovanja v vrtcih
Špela Klemenčič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Neformalne oblike sodelovanja v vrtcih smo želeli raziskati, katere vrste neformalnih oblik se najpogosteje izvajajo v vrtcu Studenci Maribor, kako vzgojitelj starše seznanjajo z njimi in kako starši ocenjujejo sodelovanje z vzgojitelji. Diplomska nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali, kako poteka sodelovanje med vrtcem in starši. Podrobneje smo opisali sodelovanje s starši, predstavili ovire, ki se pojavijo pri sodelovanju, potek komunikacije med vzgojitelji in starši ter metode in načela, ki jih lahko vzgojitelj uporabi pri delu s straši. V teoretičnem delu smo prav tako predstavili neformalne oblike sodelovanja med vrtcem in starši. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o oblikah neformalnega sodelovanja med vrtcem in starši. Podatke, zbrane s pomočjo intervjujev za starše in vzgojitelje, smo nato obdelali kot vodeni intervju, kar pomeni, da so bili podatki obdelani vsebinsko kot kritično ovrednotenje podanih odgovorov.
Keywords: sodelovanje s starši, neformalne oblike sodelovanja, komunikacija, vrtec, vloga vzgojitelja
Published: 27.10.2020; Views: 179; Downloads: 75
.pdf Full text (1,30 MB)

2.
Razlike v sodelovanju vzgojiteljev in staršev v okoljih z različnim socialno-ekonomskim statusom
Irena Janžekovič Žmauc, 2014, review article

Abstract: Vzgoja otrok v vrtcu ni mogoča brez sodelovanja s starši, saj predstavlja dopolnilo družinski vzgoji. Eden od dejavnikov, ki vpliva na sodelovanje vzgojiteljev in staršev, je socialno-ekonomski status staršev. Z empirično raziskavo smo na dveh območjih slovenskih statističnih regij, ki se razlikujeta v socialno-ekonomskem statusu, preverili, ali obstajajo razlike v oblikah in pogostosti sodelovanja vzgojiteljev in staršev. Ugotavljamo, da vzgojitelji iz okolja z nižjim socialno-ekonomskim statusom pogosteje sodelujejo s starši v nekaterih formalnih in neformalnih oblikah sodelovanja kot vzgojitelji iz okolja z višjim socialnoekonomskim statusom.
Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, sodelovanje s starši, formalne oblike, neformalne oblike, pogostost sodelovanja, socialno-ekonomski status okolja
Published: 21.12.2015; Views: 1141; Downloads: 154
.pdf Full text (712,69 KB)
This document has many files! More...

3.
Sodelovanje učiteljev in staršev na področju vzgojno-disciplinske problematike
Barbara Žužek, 2015, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili pojem vzgoje in izobraževanja, v nadaljevanju pa se osredotočili na družino (starše) in šolo (učitelje). Šola je namreč prostor, v katerem otroci prav tako kot doma oblikujejo svojo osebnost z različnimi znanji, izkušnjami, stališči, vrednotami in vzorci vedenja. Medsebojna povezanost učiteljev in staršev v skrbi za dobrobit otroka je posledično zelo pomembna, zato smo v nadaljevanju opredelili pomen sodelovanja med učitelji in starši, načine vzpostavljanja njihovih medsebojnih odnosov, posredne in neposredne oblike sodelovanja, ter težave, s katerimi se ob sodelovanju s starši srečujejo učitelji. Najpogostejši razlog za srečevanje učiteljev in staršev je obravnava vzgojno-disciplinske problematike in učnih težav otrok. Mi smo se osredotočili na vzgojno-disciplinsko problematiko. V okviru tega smo podrobneje preučili oblikovanje osebnostno zrelega posameznika, kar pomembno vpliva na konstruktivno reševanje težav, ter opredelili oblike neprimernega vedenja in možne vzroke zanj. Prepoznavanje slednjih je namreč nujno za obravnavo vzgojno-disciplinskih težav ter za vzpostavljanje discipline v razredu. Disciplina v smislu vzpostavljanja reda je potrebna za uresničevanje ciljev, ki so v šolskem prostoru še kako pomembni. Iz tega razloga smo pozornost namenili tudi korektivnim in preventivnim disciplinskim strategijam. Omenjene vsebine smo preučevali tudi v empiričnem delu, kjer smo iskali razlike v stališčih glede na status (učitelji in starši) ter vzgojno-izobraževalna obdobja respondentov. Osredotočili smo se na stališča učiteljev in staršev glede odgovornosti in medsebojnega sodelovanja pri vzgojno-disciplinski problematiki, na pogostost različnih oblik vključevanja staršev v izobraževanje otrok, na vpliv različnih dejavnikov na neprimerno vedenje otrok ter na učinkovitost različnih disciplinskih strategij v razredu. V odgovorih respondentov so se pokazale nekatere statistično značilne razlike.
Keywords: Sodelovanje učiteljev in staršev, formalne/neformalne oblike sodelovanja, neprimerno vedenje, vzroki neprimernega vedenja, disciplinske strategije.
Published: 26.11.2015; Views: 1653; Downloads: 378
.pdf Full text (1,60 MB)

4.
Sodelovanje rejniških družin s šolo
Tamara Dragšič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Sodelovanje rejniških družin s šolo v teoretičnem delu obravnavamo sistem rejništva in odnose, ki potekajo znotraj rejniškega sistema. Pri opisu rejništva se naloga podrobneje posveča sodelovanju rejniških staršev s šolo in rejenci ter družinskemu zgledu, ki ga rejenec dobi ob vstopu v rejniško družino. Podrobno smo predstavili tudi formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo (učitelji) in domom (rejniki). V empiričnem delu naloge smo opravili raziskavo na področju Maribora, Ruš, Ptuja in Slovenske Bistrice, katere namen je spoznati življenje rejniških družin. Pri tem smo se bolj specifično osredotočili na oblike sodelovanja in komuniciranja med rejniki in učitelji ter učno klimo rejniškega doma. Ugotovili smo, da ima večina rejniških družin do tri rejence in da so se za rejništvo rejniki odločili predvsem zaradi želje pomagati drugim. Ugotovili smo tudi, da se večina rejencev po pomoč pri učenju pogosteje zateče k rejnici kot k rejniku, da se rejniški starši redno udeležujejo govorilnih ur in roditeljskih sestankov ter da je večina rejnikov v stikih z učitelji tudi izven formalnih delovnih ur.
Keywords: V diplomskem delu z naslovom Sodelovanje rejniških družin s šolo v teoretičnem delu obravnavamo sistem rejništva in odnose, ki potekajo znotraj rejniškega sistema. Pri opisu rejništva se naloga podrobneje posveča sodelovanju rejniških staršev s šolo in rejenci ter družinskemu zgledu, ki ga rejenec dobi ob vstopu v rejniško družino. Podrobno smo predstavili tudi formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo (učitelji) in domom (rejniki). V empiričnem delu naloge smo opravili raziskavo n
Published: 19.07.2011; Views: 2124; Downloads: 153
.pdf Full text (1,48 MB)

5.
ODNOS STARŠEV DO DELA V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Biljana Lazić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Podaljšano bivanje se je od svojih začetkov do danes spremenilo. Danes se ne omejuje le na varstvo in pisanje domačih nalog, temveč vsebuje različne dejavnosti, ki so strokovno vodene, to so sprostitvene dejavnosti, prehrana, samostojno učenje ter ustvarjalno preživljanje prostega časa. Za kakovost dela v podaljšanem bivanju je sodelovanje s starši nujno potrebno. Da bi bilo le-to karseda uspešno, je potrebno vzpostaviti ustrezen odnos in primerno komunikacijo. Namen empiričnega dela diplomskega dela »Odnos staršev do dela v oddelkih podaljšanega bivanja« je proučiti mnenje staršev o dejavnostih v oddelkih podaljšanega bivanja ter sodelovanje staršev z učiteljem podaljšanega bivanja. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da med starši z različno izobrazbo in glede na tip šole, v katerega je otrok vključen, ni bistvenih razlik v mnenju o dejavnostih podaljšanega bivanja. Statistično značilna razlika se kaže v mnenju o najpomembnejši dejavnosti podaljšanega bivanja ter v mnenju o gledanju (risanih) filmov. Pozitivno nas je presenetilo mnenje staršev o opravljanju domačih nalog v podaljšanem bivanju, saj je dobra polovica vprašanih mnenja, da domače naloge ni potrebno vedno opraviti v šoli. V sodelovanju staršev z učiteljem podaljšanega bivanja prav tako ni bistvenih razlik. Izkazalo se je, da se staršem zdi sodelovanje z učiteljem pomembno, vendar z njim sodelujejo manj kot z razrednikom.
Keywords: podaljšano bivanje, dejavnosti podaljšanega bivanja, organizacija dela v podaljšanem bivanju, sodelovanje s starši v podaljšanem bivanju, formalne in neformalne oblike sodelovanja v podaljšanem bivanju
Published: 19.05.2011; Views: 2584; Downloads: 287
.pdf Full text (742,20 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica