Search the digital library catalog

Abstract: Kuznetsova krivulja je ena izmed najbolj vztrajnih idej o gibanju gospodarske rasti in neenakosti. V sklopu diplomskega dela analiziramo teorijo Kuznetsove krivulje, pregledamo njegove kritike in veljavnost teorije danes. Podamo pregled empiričnih raziskav in opis gibanja gospodarske rasti ter dohodkovne neenakosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Analiziramo in preverimo veljavnost hipoteze Kuznetsove krivulje za navedene države. V sklopu ekonometrične analize uporabimo spremenljivke vezane na dohodek, izobrazbo, državno potrošnjo, mednarodno trgovino, neto tuje investicije, delovno silo in neenakost med spoloma. Z uporabo metode najmanjših kvadratov analiziramo gibanje dohodkovne neenakosti in Kuznetsovo krivuljo potrdimo v primeru Slovenije, ne moremo je potrditi za Avstrijo in Nemčijo. V primeru Slovenije statistično značilno na vrednost Ginijevega indeksa vplivajo leta šolanja, delež industrije v BDP, državna potrošnja, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, GDI in rast neto dohodka. Pozitivna povezava je vidna samo med državno potrošnjo in Ginijevim indeksom. V primeru Avstrije statistično značilno na odvisno spremenljivko vpliva delež industrije v BDP in delež delovne sile s terciarno izobrazbo. V primeru Avstrije imajo vse navedene spremenljivke negativen vpliv na vrednost odvisne spremenljivke. V primeru Nemčije imajo statistično značilen vpliv na Ginijev indeks delež industrije v BDP, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, državni izdatki za izobrazbo in neto pritok NTI.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, dohodkovna neenakost, Kuznetsova krivulja, Slovenija, Avstrija, Nemčija.
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 110; Downloads: 30
Full text (2,09 MB)

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih držav, obravnava temo dohodkovne neenakosti v obdobju od leta 2000 do leta 2019. V delu obravnavamo empirično literaturo in izvedemo zgodovinski pregled dohodkovne neenakosti, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju tega pojava. Naloga se osredotoča na opredelitev dohodkovne neenakosti, analizo različnih kazalnikov dohodkovne neenakosti ter predstavitev dejavnikov, ki pomembno vplivajo na to neenakost, kot so globalizacija, tehnološke spremembe, prerazdelitev dohodka in demografske značilnosti prebivalstva, pri čemer se osredotočimo na udeležbo na trgu dela ter izobrazbo. Delo prav tako obravnava vpliv dohodkovne neenakosti na gospodarsko rast in razvoj. Za predstavitev dohodkovne neenakosti, v izbranih evropskih državah, smo uporabili Ginijev koeficient, kvintilno razmerje in Palma razmerje. Empirična analiza dejavnikov dohodkovne neenakosti je vključevala uporabo Ginijevega koeficienta kot odvisne spremenljivke. V nalogi smo prišli do sklepa, da kljub prizadevanju držav, da bi zmanjšale dohodkovno neenakost, ta še vedno ostaja visoka in se je skozi naše opazovano obdobje, v mnogih državah, celo povečala.
Keywords: Dohodkovna neenakost, Ginijev koeficient, globalizacija, gospodarska rast, ekonometrična analiza
Published in DKUM: 18.07.2024; Views: 211; Downloads: 33
Full text (2,61 MB)

Abstract: V nalogi smo obravnavali položaj in vlogo žensk v državah islamskega sveta. Osredotočili smo se na državi Kuvajt in Turčijo. Raziskovali smo položaj in vlogo žensk v državah islamskega sveta skozi posamezna zgodovinska obdobja. Zanimalo nas je, kako se je položaj žensk v islamskem svetu spreminjal, kakšen vpliv je na to imel pojav islama in kako se položaj ter vloga žensk v državah islamskega sveta kažeta danes. Uporabili smo kvalitativni metodi raziskovanja, in sicer polstrukturiran intervju in analizo zgodovinskih virov. Vloga in položaj žensk v državah islamskega sveta sta se skozi različna zgodovinska obdobja spreminjala. V preteklih zgodovinskih obdobjih so ženske v družbi imele pomembnejše vloge in položaje kot danes, nikoli niso uživale popolne svobode. V preteklih zgodovinskih obdobjih so ženske imele bolj aktivno vlogo v družbi. V določeni meri je na te spremembe vplival islam, v kombinaciji s kulturo. Kot pereča problematika za ženske se kažeta izključenost iz javnega življenja ter političnega odločanja. Udeleženke intervjujev kot problematično izpostavljajo vključitev žensk na trg dela in povečano nasilje nad ženskami v družbi. Intervjuvanke so mnenja, da je do največjih izboljšav prišlo na področju izobrazbe za ženske in njihove participacije v politiki. Kuvajtska družba se v primerjavi s turško kaže kot bolj strpna in naprednejša za ženske. Turška družba na drugi strani kaže znake nazadovanja za ženske, predvsem na področju politične participacije in udejstvovanja v javni sferi. V obeh državah ostajajo prisotne neenakosti med spoloma v družbi.
Keywords: islam, položaj žensk, Turčija, Kuvajt, intervju, neenakost, neenakost med spoloma, kultura, religija, islamske države, islamski svet, ženske
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 345; Downloads: 135
Full text (2,25 MB)

Abstract: V današnji kulturi se srečujemo z vprašanji, ki nas spodbujajo k razmisleku o vrednotah enakosti, strpnosti in etičnega vedenja na delovnem mestu. Diskriminacija na delovnem mestu je še vedno resen problem, ki vpliva na življenja številnih ljudi. Diskriminacija na podlagi spola, etnične pripadnosti, starosti, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti globoko zaznamuje posameznikovo samozavest in prihodnost. Žal se še vedno srečujemo z nepravičnim obravnavanjem in neenakimi možnostmi na delovnem mestu, ki naj bi bil prostor produktivnega sodelovanja in napredka. V diplomski nalogi smo predstavili pomen etike in etičnega kodeksa, ki sta ključnega pomena za preprečevanje diskriminacije v podjetjih. Analizirali smo delovanje etičnih kodeksov, ki naj bi služili kot vodilo za etično in moralno ravnanje v organizacijah in kako dobro obravnavajo vprašanje diskriminacije. Etičnim vprašanjem se večina sodobnih vodij ne more izogniti ne glede na to, ali gre za vprašanje poštenega plačila in delovnih pogojev, spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ali zgolj uporabe poslovnih sredstev za osebno korist. Opisali smo osebne okoliščine, na podlagi katerih je lahko posameznik diskriminiran, vrste diskriminacije, ki se pojavljajo v organizacijskem okolju, ter posledice za zaposlene. V drugem delu diplomskega dela, in sicer v empiričnem, smo naredili raziskavo, kako so urejeni etični kodeksi v podjetjih, kakšna je stopnja diskriminacije in v kakšnih oblikah jo zaposleni občutijo. Od petih zastavljenih hipotez smo dve hipotezi potrdili. Ugotovili smo, da so na splošno etični kodeksi v podjetjih dobro urejeni in da je diskriminacija še vedno prisotna, ampak ne v tolikšni meri, kot smo pričakovali.
Keywords: etika, etični kodeks, diskriminacija, delovno mesto, neenakost.
Published in DKUM: 07.11.2023; Views: 453; Downloads: 61
Full text (1,89 MB)

Abstract: Vodenje žensk v managementu se razlikuje od moških vodenjskih pristopov. Čeprav je njihova zastopanost v vodstvenih vlogah manjša, je njihov vodstveni slog edinstven in temelji na specifičnih lastnostih ter sposobnostih. Medtem ko se stil vodenja lahko razlikuje med posameznicami, obstajajo skupne značilnosti, ki se pogosto pojavljajo pri ženskah v vodstvenih vlogah. Te vključujejo empatičen pristop, poudarek na sodelovanju ter sposobnost kritičnega razmišljanja. Ženske na vodstvenih delovnih mestih so se izkazale kot enakovredne, če ne boljše vodje kot moški. Njihova sposobnost za vodenje je podprta z različnimi stili, ki jih uporabljajo. Pristopajo k vodenju z empatijo, kar prispeva k boljši komunikaciji in razumevanju sodelavcev. Prav tako so pogosto bolj naklonjene sodelovalnemu vodenju, kar spodbuja timsko delo in inovativnost. Poleg tega so ženske vodje bolj nagnjene k reševanju konfliktov na konstruktiven način. Kljub temu pa se soočajo z različnimi izzivi v vodstvenih položajih. Med temi so usklajevanje družine s kariero, stereotipi na delovnem mestu ter stekleni strop. Kljub višji izobrazbi ženske včasih zaradi ovir ne kandidirajo za višje pozicije v managementu. Raziskava je pokazala, da je delež žensk v vodstvu v Sloveniji manjši od deleža moških. Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih nekoliko povečeval, je po letu 2019 začel upadati. Slovenija z drugimi EU državami in ugotovili, da sicer zaostaja v zastopanosti žensk v managementu, a ni med najslabšimi. Številne druge evropske države imajo precej višje deleže žensk na vodstvenih položajih pa vendar Slovenija ni med najnižjimi. Izvedena raziskava je pokazala potrebo po ukrepih za zmanjšanje neenakosti spolov na delovnem mestu. V diplomskem delu smo se pretežno osredotočili na raziskovanje stanja, je ta tematika pomembna osnova za nadaljnje preučevanje ukrepov za spodbujanje večje enakosti spolov v vodstvu.
Keywords: management, ženske, vodenje, managerka, Slovenija, neenakost, stereotipi, EU.
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 525; Downloads: 75
Full text (1,81 MB)