1. Primerjalna analiza nastopov največjih televizijskih osebnosti slovenske televizije : diplomsko deloTjaša Koder, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena analiza nastopa dveh voditeljev razvedrilnih oddaj na komercialni televiziji. Analizirani sta bili besedna in nebesedna komunikacija voditeljev Vida Valiča in Petra Polesa v oddajah Slovenija ima talent, Vid in Pero šov ter X Factor Slovenija, ki sta jih vodila skupaj. Preučevano je bilo, kakšne so podobnosti in razlike v govoru in prvinah nebesedne komunikacije izbranih voditeljev. S pomočjo analize govora je bilo ugotovljeno, da voditelja uporabljata neknjižni pogovorni jezik, natančneje osrednjeslovenski oz. ljubljanski pogovorni jezik. Analiza mimike, gestikulacije in zunanjega videza je pokazala podobnosti v značilnostih nebesedne komunikacije pri obeh voditeljih. Ugotovljeno je bilo tudi, da se voditelja precej izražata skozi obrazne kretnje, ki pogosto nadomestijo besede. Najpogostejši obrazni izraz je smeh, njegova intenzivnost pa se spreminja glede na primernost v različnih položajih. Oba imata roke večino časa v gibanju. Oblečena sta v enaka, elegantna oblačila. Rezultati analize so lahko kot vodilo primerni za voditelje, ki televizijsko delo šele začenjajo, saj nazorno prikazujejo elemente, ki so pomembni za dober nastop. Hkrati so lahko pridobljeni rezultati uporabni za raziskovalce, ki bi v prihodnosti želeli raziskovati nebesedno in/ali besedno komunikacijo med voditelji ne le razvedrilnih, temveč tudi drugih vrst oddaj na komercialni in javni televiziji.
Keywords: komunikacija, besedna komunikacija, nebesedna komunikacija, razvedrilne oddaje
Published in DKUM: 02.07.2019; Views: 3578; Downloads: 247
 Full text (1,10 MB) |
2. Dobra komunikacija med timom zdravstvene nege in zdravstvenim timom kot temelj učinkovite zdravstvene negeDrago Lačen, 2014, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Komunikacija, ne glede na to ali je besedna ali nebesedna, je med vsemi člani zdravstvenega tima in tima zdravstvene nege izrednega pomena. Komunikacija znotraj tima in med timi ima velik pomen za kakovostno in strokovno obravnavo bolnikov. Še bolje pa k temu pripomore profesionalna komunikacija, ki je preredko uporabljena v današnjem času.
Metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo s kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo v enoti intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z namenom, da bi ugotovili vrsto prisotne komunikacije. Ob tem nas je zanimala tudi pripadnost timu, zavedanje o potrebnosti komunikacije za delo in poznavanje profesionalne komunikacije.
Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da je komunikacija pomembna za delo med vsemi člani zdravstvenega tima, saj so enotnega mnenja (100,0 %), da je le-ta vedno potrebna za delo. Pojem profesionalne komunikacije pozna večina preiskovancev (87,1 %). Na podlagi mnenj in predlogov preiskovancev za boljšo in pogosteje uporabljeno profesionalno komunikacijo smo ugotovili, da je pomembna skupna predaja bolnikov med vsemi člani zdravstvenega tima.
Zaključek: Izsledki raziskave potrjujejo pomembnost prisotnosti vseh članov zdravstvenega tima med predajo službe in pomembnost uporabe profesionalne komunikacije.
Keywords: zdravstvena nega, komunikacija, besedna komunikacija, nebesedna komunikacija, tim zdravstvene nege, zdravstveni tim
Published in DKUM: 27.10.2014; Views: 3252; Downloads: 558
Full text (954,64 KB) |
3. Ugotavljanje lažnega pričanja z opazovanjem besedne in nebesedne komunikacije : diplomsko delo univerzitetnega študijaTanja Barle, 2013, undergraduate thesis Abstract: Laž je zavestno neresnična izjava, katere namen je nekoga spraviti v zmoto, pri čemer pa niti ni bistveno, ali je ta poskus uspešen ali ne. Laganje lahko ugotavljamo na več načinov, od katerih je metoda z opazovanjem najbolj praktična zato, ker jo lahko izvajamo na mestu samem, takoj, brez uporabe dodatnih analiz in naprav, pa tudi časovno in ekonomsko je najbolj ugodna. Pri opazovanju moramo biti pozorni tako na besedne kot na nebesedne znake oz. predvsem na njihovo medsebojno ujemanje. Med laganjem se lažnivec spopada z lastnimi čustvi, spremlja in nadzoruje svojo obrazno mimiko, kretnje, ton glasu in izbor besed ter hkrati opazuje reakcijo izpraševalca, vse zavedajoč se posledic odkritja njegove laži. Ob tem zaradi povečanega miselnega napora, čustvene vzburjenosti in poskusa nadzorovanja lastnega vedenja pride do t.i. uhajanja znakov laganja.
Prepoznava lažnega pričanja (krive izpovedbe) je v sodnih postopkih posebej pomembna zato, ker lahko vpliva na odločitev sodnika v sodbi in posledično na udeležence v postopku. Kadar sta v sodnem postopku na voljo le pričanji obeh strank (tožeče in tožene) oz. priče in obdolženca, to pomeni, da mora sodnik po prosti presoji podati oceno o tem, kdo je podal bolj verodostojno izpovedbo (komu bolj verjame), pri čemer se sodniki zanašajo na svoje izkušnje. Kljub temu, da se večina anketiranih sodnikov nikoli ni posebej izobraževala za ugotavljanje laganja, pa sodniki začetniki le niso povsem brez izkušenj, tako življenjskih (minimalna starost je 30 let) kot tudi poklicnih (opravljeno usposabljanje na sodišču oz. pri delodajalcu), tako da je njihova ocena verodostojnosti pričanja bolj točna od ocene laikov.
Sodniki se v obrazložitvi sodbe oprejo predvsem na besedne (vsebinske) znake zavajanja, saj lahko le z njimi argumentirajo svojo odločitev o (ne)verodostojnosti pričanja. Nebesedni znaki zavajanja, ki jih zaznajo, pa sodnikom služijo kot indic laganja in povod za t.i. kontrolna vprašanja, s katerimi nadalje preverjajo verodostojnost pričanja. Poleg že omenjenega dajejo sodniki poudarek tudi nekaterim drugim okoliščinam, ki so pokazatelj neresničnosti izjav: znaki naučenosti priče, povezanost priče s kaznivim dejanjem, razmerje z obdolžencem ali stranko, konsistentnost in skladnost z drugimi, že znanimi dejstvi.
V zvezi z uvedbo zvočnega snemanja glavnih obravnav le redki anketirani sodniki menijo, da jim le-to omogoča tudi boljše opazovanje nebesednega vedenja priče.
Soočenja so po izkušnjah anketiranih sodnikov neuspešna, saj priči praviloma vztrajata vsaka pri svojem in se tako nič ne razjasni, zato jih sami tudi redko odredijo.
Keywords: pričanje, verodostojnost, lažno pričanje, laž, laganje, zavajanje, nebesedna komunikacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.06.2013; Views: 2729; Downloads: 464
Full text (1,49 MB) |
4. OSEBNA PRODAJA Z VIDIKA VERBALNE IN NEVERBALNE KOMUNIKACIJEAleksej Metelko, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi obravnavam osebno prodajo z vidika verbalne in neverbalne komunikacije. V prvem delu, kjer predstavljam teoretično ozadje verbalne in neverbalne komunikacije, se osredotočam na sam proces prodajnega razgovora in psihologijo prodaje. Pri verbalni komunikaciji sem podrobneje predstavil pojme iz nevrolingvističnega programiranja in tehnik spraševanj ter aktivno poslušanje. Pri neverbalni komunikaciji pa sem se poglobil v najosnovnejšo telesno govorico, kot je proksemika, gestika, mimika, ter predstavil tudi mikroekspresije obraza ter fiziognomiko, torej določanje značaja oseb po njenih značilnostih glave in obraza. Opozoril sem tudi na pravila pri branju telesnih znakov in ugotavljanje laži.
V drugem, praktičnem delu sem po predstavitvi značilnosti bančnih storitev in uspešnega bančnega tržnika, verbalno in neverbalno komunikacijo predstavil po fazah prodajnega razgovora, ki jih predlaga interaktivni model prodaje. Dotaknil sem se tudi pogajanj in opozoril na pomembnost poprodajnih aktivnosti. Govora je o prodaji bančnih produktov pravni osebi. Zavedel sem pomembnejše dele verbalne in neverbalne komunikacije, ki sem jo opazil pri sogovorniku oziroma jo tekom prodajnega razgovora uporabljal sam. Zanimala me je moč vpliva in sinergije verbalne in neverbalne komunikacije na potek in rezultat prodajnega razgovora. Predpostavke, da obvladovanje veščin osebne prodaje bistveno izboljša rezultat prodajnega razgovora in da je uspešna prodaja odsev skladne uporabe verbalne in neverbalne komunikacije, sem potrdil. Pomembna ugotovitev je, da v osebni prodaji, pa tudi na splošno v prodaji, ni zgolj pomembno prodati, temveč stranki zadovoljiti njene potrebe in želje, posledično sledi uspeh. Verbalno in neverbalno komuniciranje se je mogoče priučiti oziroma izpopolniti, tudi zlorabiti, vendar moramo za dolgoročni odnos ohraniti visoko stopnjo etičnosti.
Tudi banke se, tako kot druge tržne organizacije, prilagajajo ostrim gospodarskim razmeram in veščine prodajnika so ključnega pomena za ohranjaje obstoječih strank in pridobivanje novih. Stranke so dandanes vse bolj izobražene in seznanjene tudi z načinom prodaje, tako je uspešen prodajnik tisti, ki je resnično vešč tako v verbalni kot tudi neverbalni komunikaciji in ki pozna različne prodajne tehnike. Prodajnik mora biti sposoben obvladovati inovativne in napredne tehnike, torej poznati teorijo in jo tudi znati prenesti v prakso. S poznavanjem verbalne in neverbalne komunikacije pridobiva pomembne informacije za prodajo in odločanje, kot drugo pa mu ta veščina omogoča uspešnejši lasten nastop. Vsled napisanega lahko rečemo, da se sinergija omenjenih veščin lahko zelo približa formuli za uspeh.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: osebna prodaja, verbalna komunikacija, nevrolingvistično programiranje, interaktivni model prodaje, psihologija prodaje, tehnike spraševanj, neverbalna komunikacija, nebesedna govorica, govorica telesa, mikroekspresije obraza, fiziognomika.
Published in DKUM: 29.05.2012; Views: 3990; Downloads: 925
Full text (8,15 MB) |
5. Prevod neverbalnih prvin na primeru Grimmovih in Andersenovih pravljicTina Dobravc, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer so obravnavane pomembnejše neverbalne prvine mladinske književnosti, in iz praktičnega dela, v katerem so analizirani angleški in slovenski prevodi nebesednih prvin v izbranih pravljicah Pepelka, Janko in Metka ter Cesarjev slavec.
Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti v kolikšni meri so se prevodi nebesednih prvin v izbranih pravljicah spreminjali skozi obravnavana obdobja in kakšno pozornost so nebesedni komunikaciji avtorji posvečali. Hipoteza, ki jo v diplomskem delu poskušamo dokazati je, da prevodi sodobnejšega obdobja posvečajo manjšo pozornost prevajanju izbranih neverbalnih prvin v primerjavi s prevodi starejših obdobij. Primerjana so sekundarna besedila, t.j. prevodi pravljice iz izvornega besedila (nemščina in danščina) v angleški jezik, z njegovimi prevodi v slovenski jezik. Izbrane so bile takšne neverbalne prvine, ki jih je v besedilu moč opaziti brez razumevanja pomena besed. Pri neverbalnih prvinah rima, aliteracija in onomatopeja je pomemben učinek, ki ga imajo na bralca besedila in ne njihov pomen. Sekundarni prevodi v slovenski jezik so razdeljeni v tri različna obdobja, pri čemer se ugotavljajo pristopi k prevajanju neverbalnih prvin v vsakem posameznem obdobju. Z analizo primerov je bilo ugotovljeno, da so avtorji sekundarnih slovenskih prevodov v starejših obdobjih posvečali manjšo pozornost pri uporabi neverbalnih prvin v besedilu kakor avtorji sodobnejših prevodov izvornega besedila.
Keywords: Ključne besede: književno prevajanje, rima, aliteracija, onomatopeja, nebesedna komunikacija
Published in DKUM: 18.11.2011; Views: 2973; Downloads: 355
Full text (865,30 KB) |
6. Načela dobre komunikacije pri pouku slovenščineMartina Brodej, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del.
V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij.
V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine.
S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Keywords: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Published in DKUM: 12.10.2009; Views: 4957; Downloads: 709
Full text (1,54 MB) |
