| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Folliculotropic mycosis fungoides : clinicopathological features
Srečko Kovačič, 2018, review article

Keywords: kutani T-celični limfom, mycosis fungoides, folikulotropna oblika mycosis fungoides
Published in DKUM: 05.04.2024; Views: 200; Downloads: 7
.pdf Full text (220,01 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

2.
Celični odziv na oksidativni stres, povzročen z vodikovim peroksidom, pri celičnih linijah akutne limfoblastne levkemije in limfoblastnega limfoma celic T : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Doroteja Golob, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Akutna limfoblastna levkemija celic T (T-ALL) in limfoblastni limfom celic T (T-LBL) sta vrsti krvnih rakov, ki nastanejo iz timocitov v timusu. Pomemben dejavnik pri razvoju rakavih celic je uspešno spopadanje celice z oksidativnim stresom, ki ga izzovejo reaktivne kisikove spojine. Reaktivne kisikove spojine (RKS) so heterogena skupina majhnih molekul, ionov in radikalov, za katere je značilna visoka reaktivnost; oksidativni stres pa lahko opredelimo kot stanje znotraj celice, ki je rezultat prekomerne tvorbe RKS ob oviranih ali odsotnih mehanizmih, ki bi vzdrževali redoks homeostazo. Ker še vedno ni povsem jasno, ali sta T ALL in T-LBL ena bolezen z različnimi bolezenskimi znaki, ali predstavljata dve različni bolezni, ki prizadeneta limfocite T, smo se v diplomskem delu odločili proučiti morebitne razlike v celičnem odzivu celičnih linij T-ALL, Jurkat, in T-LBL, SUP-T1, na oksidativni stres. Celični odziv smo spremljali skozi kvantifikacijo živih in mrtvih celic, viabilnost, celični metabolizem ter s kvantifikacijo reaktivnih kisikovih spojin. Primerjava rasti celičnih linij Jurkat in SUP T1 v normoksičnih pogojih in v prisotnosti oksidativnega stresa, je pokazala na negativen vpliv oksidativnega stresa na rast celic, ni pa pokazala razlik med celičnima linijama Jurkat in SUP T1 v številu živih celic. Delež mrtvih celic se ni razlikoval niti med celičnima linijama Jurkat in SUP-T1, niti glede na izpostavljenost oksidativnemu stresu. Edina statistično značilna razlika se je pokazala v viabilnosti, kjer je izpostavljenost celic Jurkat oksidativnemu stresu privedla do znižane viabilnosti, le-ta je bila, 72 ur po nasaditvi, statistično značilno nižja, v primerjavi z viabilnostjo tretiranih celic SUP-T1 (F(3, 10) = 26.11, p < 0,001; post hoc: p < 0,05). Tudi rezultati metabolnega testa in testa za kvantifikacijo reaktivnih kisikovih spojin niso pokazali razlik med celičnima linijama Jurkat in SUP-T1. Naši rezultati torej kažejo na veliko podobnost celičnih linij Jurkat in SUP-T1, v spopadanju z oksidativnim stresom, in podpirajo trenutno klasifikacijo Svetovne zdravstvene organizacije WHO in Mednarodnega panela za proučevanje limfomov, ki smatra T-ALL in T-LBL kot eno bolezen z različnimi bolezenskimi znaki.
Keywords: akutna limfoblastna levkemija celic T, limfoblastni limfom celic T, reaktivne kisikove spojine, oksidativni stres
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 698; Downloads: 63
.pdf Full text (2,54 MB)

3.
Uporaba bioloških zdravil v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor
Andrej Bavec, Ivan Krajnc, 2008, original scientific article

Abstract: Izhodišča: Posamezna biološka zdravila, kljub specifičnemu delovanju na določene tarče, pokrivajo zelo širok spekter možnosti uporabe pri zdravljenju različnih bolezni, a se klinična uporaba omejuje na ozke, točno določene indikacije. Najbolj pogosto se uporabljajo po standardnem zdravljenju, ki ni bilo uspešno. Metode: Z raziskavo je bila analizirana uporaba bioloških zdravil v klinični praksi predvsem po indikacijskih področjih na Oddelku za revmatologijo, Oddelku za hematologijo, Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo Klinike za interno medicino, Oddelku za kožne in spolne bolezni ter na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: V proučevanem obdobju so se biološka zdravila uporabljala pri zdravljenju 195 bolnikov, in sicer vsa trenutno registrirana biološka zdravila, razen abatacepta, anakinre in bevacizumaba. Največ (86) bolnikov se je zdravilo z infliximabom, etanerceptom in adalimumabom na Oddelku za revmatologijo, najpogosteje zaradi revmatoidnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa. 69 bolnic se je s trastuzumabom zdravilo zaradi raka dojke. Na Oddelku za hematologijo so z rituximabom, ibritumomab tiukseatanom, alemtuzumabom in bortezomibom skupaj zdravili 14 bolnikov z ne-Hodgkinovimi limfomi, B-celično kronično limfocitno levkemijo ter plazmocitomom. Z infliximabom je bilo zdravljenih 13 bolnikov s Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom. Zaradi psoriaze s plaki se je z efalizumabom zdravilo 11 in z infliximabom 2 bolnika. Zaključki: S pogostejšo uporabo bioloških zdravil pri bolnikih z različnimi pridruženimi boleznimi lahko pričakujemo razširitev indikacij za zdravljenje. Na osnovi novejših raziskav lahko v klinični praksi pričakujemo uporabo bioloških zdravil v zgodnejšem obdobju bolezni in razvoj novih bioloških zdravil, ki bodo delovala na nove tarče v patogenezi bolezni.
Keywords: biološka zdravila, zdravljenje, revmatoidni artritis, psoriaza, kronična črevesna vnetna bolezen, ne-Hodgkinov limfom, plazmocitom, rak dojke
Published in DKUM: 28.03.2017; Views: 2118; Downloads: 169
.pdf Full text (124,03 KB)
This document has many files! More...

4.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI PACIENTA, KI SE ZDRAVI Z BIOLOŠKIMI ZDRAVILI
Andreja Zorec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Zdravstvena nega pacienta, ki se zdravi z biološkimi zdravili je pomemben člen pri zdravljenju rakavih bolnikov ter eno izmed najbolj dinamičnih področij zdravstvene nege. Ker so biološka zdravila dokaj nova, izkušenj, ki bi temeljila na dolgoletni praksi ni. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta, ki se zdravi z biološkimi zdravili, osnovna ter specifična znanja, ki jih medicinska sestra potrebuje pri svojem delu in ugotoviti poznavanje dela z biološkimi zdravili ter ugotoviti katera specifična znanja si medicinske sestre, ki delajo z biološkimi zdravili še želijo pridobiti. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na anketnem vprašalniku s katerim smo anketirali medicinske sestre, ki delajo z biološkimi zdravili. Zbrane podatke smo analizirali in predstavili s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: Večina anketiranih dobro pozna biološka zdravila. Največ znanja je pridobljeno na oddelčnih izobraževanjih, strokovnih srečanjih, iz knjig, interneta, od farmacevtov in strokovnih revij. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre si želijo pridobiti več specialnih znanj o bioloških zdravilih in zaščiti zdravja pri delu z biološkimi zdravili.
Keywords: Biološka zdravila, stranski učinki zdravil, ne-Hodgkinov limfom, kronična limfocitna levkemija, zdravstvena nega onkološkega bolnika
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2703; Downloads: 229
.pdf Full text (1,79 MB)

5.
Kakovost življenja bolnikov z diseminiranim plazmocitomom
Vanja Uran, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diseminirani plazmocitom je krvotvorno rakavo obolenje. Prizadenejo limfocite B, ki so odgovorni za nastajanje protiteles. Spremenjeni limfociti B se postopoma pričnejo kopičiti v kostnem mozgu, kjer zdravim celicam jemljejo prostor. Namen diplomskega dela je bil raziskati kakovost življenja bolnikov z diseminiranim plazmocitomom ter ugotoviti spremembe, s katerimi se spopadajo ob pojavu bolezni.
Keywords: plazmocitom, kakovost življenja, vloga medicinske sestre, družina, psihološka pomoč, društvo Limfom.
Published in DKUM: 25.11.2013; Views: 2036; Downloads: 159
.pdf Full text (1012,38 KB)

6.
Zdravstvena nega pacienta s Hodgkinovim limfomom
Tamara Muhič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Rak vstopi v življenje pacienta in njegove družine nepričakovano ter poseže na vse ravni življenja. V takšnih primerih lahko optimalne možnosti zdravljenja in zdravstveno nego zagotavljamo samo s celostno obravnavo že od diagnostične faze, preko vseh faz zdravljenja in okrevanja. Glavni cilj zdravljenja Hodgkinovega limfoma je doseči ozdravitev, vendar je pot do ozdravitve težka, saj mora pacient skozi agresivno kemoterapijo in radioterapijo, ki puščata veliko neželenih učinkov. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti Hodgkinov limfom, ter s pomočjo študije primera prikazati pomen zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s Hodgkinovim limfomom. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera pacienta s Hodgkinovim limfomom. Obravnava pacientke je potekala na njenem domu. Informacije o pacientki smo pridobili na podlagi vprašalnika, ki je delno strukturirane narave, prav tako smo podatke pridobili iz njene medicinske in negovalne dokumentacije. Rezultati: Na podlagi študije primera smo ugotovili, da ima pacient s Hodgkinovim limfomom največ težav zaradi samega zdravljenja s kemoterapijo in radioterapijo. Najpogostejši negovalni problemi, ki jih imajo pacienti s Hodgkinovim limfomom so: težko dihanje in kašelj, težko in boleče požiranje, socialna izolacija zaradi zmanjšane imunosti, slabše splošno počutje, depresija, pomanjkanje samozavesti zaradi izgube las, slabše spanje zaradi bolečin, izpostavljenost infekcijam zaradi zmanjšane imunosti ter strah pred prognozo in posledicami zdravljenja. Sklep: Pacienti s Hodgkinovim limfomom morajo upoštevati navodila, ki jih daje njihov onkolog, saj s tem lahko preprečijo marsikatero težjo obliko neželenih učinkov citostatskega zdravljenja in obsevanja. Medicinska sestra v tem primeru deluje zdravstveno-vzgojno ter pacienta poučuje in mu svetuje glede na njene kompetence.
Keywords: Ključne besede: maligni limfom, Hodgkinov limfom, Hodgkinova bolezen, onkologija, onkološka zdravstvena nega.
Published in DKUM: 11.10.2013; Views: 2864; Downloads: 482
.pdf Full text (835,27 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica