| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Načelo ne bis in idem v slovenski pravni ureditvi in ureditvi ZDA
Žan Mom, 2021, master's thesis

Abstract: Ustava Republike Slovenije v 31. členu določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. 31. člen Ustave doslej ni bil spreminjan, kar pa ne pomeni, da se pri prepovedi ponovnega sojenja v okviru modernega kazenskega postopka, pojavljajo določene dileme, ki zaradi prekrivanja tako kaznivih dejanj kot tudi prekrškov lahko predstavljajo kršitev prepovedi določene v 31. členu Ustave. Določbo 31. člena Ustave povzema prvi odstavek 10. člena ZKP. Namreč že pravnomočna razsojena zadeva je razloga, da se v predhodnem postopku preiskava s sklepom senata ustavi, da se v postopku z obtožnico obtožba ne dopusti in se postopek s sklepom ustavi, da se obtožnica zavrže ali da po opravljeni glavni obravnavi sodišče izreče zavrnilno sodbo. Problematika se nadaljnje kaže v razmerjih med kaznivimi dejanji in prekrški, kjer pa Zakon o prekrških v 11.a členu določa, kdaj se postopek o prekršku ne vodi, če je že v teku kazenski postopek oz. če je bil kazenski postopek že končan, kar pa tudi nujno ne pomeni, da je izdana sodba. Z zadevno problematiko se ukvarjajo, tudi supranacionalna sodišča, kot sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije, ki izdajata sodbe, ki zadevajo slovenski pravni red in ki pomembno vplivajo na sodno prakso slovenskih sodišč, vse od doktrine ENGEL do zadeve Zolotukhin, ki je nato aplicirana na prakso slovenskih sodišč. Tudi Združene države Amerike imajo v njihovem pravnem redu prepoved ponovnega sojenja, pod imenom »double jeopardy« obstaja pa razlika, saj odločbe izdane s strani sodišč v Združenih državah Amerike ne spadajo, niti nimajo možnosti, da preidejo pod presojo supranacionalnih sodišč ampak je vrhovna instanca njihovo Vrhovno sodišče. Nadaljnje zaradi razlik v pravnih redih držav članic EU in Združenih državah Amerike prihaja, tudi do različnih sodnih odločb, ki bi bila v enem pravnem redu na državni ravni relativno sporna, medtem ko so v pravnem redu ZDA praviloma popolnoma skladna z zakoni in pravno doktrino. To po avtorjevem mnenju predstavlja tudi zadnja sodba Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike s področja »double jeopardy«, ki zaradi zvezne ureditve Združenih držav Amerike, omogoča dvojni pregon dvema »suverenema«, kar pa ne predstavljala kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
Keywords: kazensko pravo, ne bis in idem, dvojna suverenost, mednarodno kazensko pravo, kazensko pravo ZDA, kazenski postopek, 31. člen Ustave Republike Slovenije
Published: 12.02.2021; Views: 370; Downloads: 101
.pdf Full text (615,35 KB)

2.
Vprašanje pravnomočnosti sklepa državnega tožilca o zavrženju kazenske ovadbe
Iris Zgaga, 2020, master's thesis

Abstract: Državni tožilec ima skozi ves kazenski postopek posebno in specifično procesnopravno funkcijo. Položaj državnega tožilca kot stranke kazenskega postopka, s katerim smo v največji meri seznanjeni v pravni praksi, se začne v formalnem kazenskem postopku. Državni tožilec pred pristojnim kazenskim sodiščem zastopa vloženo obtožnico na podlagi podane kazenske ovadbe ter vse svoje ravnanje usmerja v sprejem obsodilne kazenske sodbe, da bo zadoščeno kazenskopravni represiji zoper storilca kaznivega dejanja. Njegov prominentni položaj se začne že prej, v samem neformalnem predkazenskem postopku. Državni tožilec kot upravičeni tožilec je v predkazenskem postopku dolžan ukreniti vse, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj, izsleditvijo storilca in usmerjanjem predkazenskega postopka, saj so lahko predmet kazenskega postopka le tista pravno-relevantna dejstva, ki jih zatrjuje upravičeni tožilec. Temeljna naloga državnega tožilca v predkazenskem postopku je sprejeti odločitev o kazenskem pregonu zoper storilca kaznivega dejanja. Slednji je tudi eden najpomembnejših in odločilnih trenutkov državnega tožilca, saj državni tožilec lahko v primeru neustrezne dejanske in pravne podlage začne kazenski pregon zoper domnevno nedolžnega storilca kaznivega dejanja ali opusti kazenski pregon zoper neoporečno krivega storilca kaznivega dejanja. Nedvomno bi bilo pravno odločanje nehumano, okrutno in strogo, če ne upoštevamo možnosti, da lahko tudi v procesnih postopkih državnega tožilca prihaja do napak in spodrsljajev. Državni tožilec je temeljni varuh javnega interesa v zvezi s kazensko represijo in hkrati predstavnik pravne države, zato v okviru državnotožilske službe ne sme prihajati do zlorab funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev, ki sta zagotovljeni na ustavnopravni in zakonodajnopravni ravni slovenskega pravnega sistema. Neutemeljeno vlaganje kazenskih ovadb in nadaljnje nepremišljeno nadaljevanje kazenskega pregona oziroma prikrito utemeljeno zavrženje kazenskih ovadb ni podvrženo sodnemu preizkusu, kar lahko predstavlja tudi morebitni politični filter. Pravo Evropske unije, ki velja vzporedno s slovenskim nacionalnim pravnim sistemom, je s svojim pravnim okvirjem direktive zvezalo države članice EU k enotni uporabi ciljev na področju pravic, podpore in zaščiti žrtev kaznivih dejanj, in sicer da imajo oškodovanci v ustreznem kazenskem sistemu pravico zahtevati presojo odločitve, da se ne izvede kazenski pregon. Takšne kazenskoprocesne določbe oziroma neka vrsta rešitve zadevne problematike nova novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) ni predvidela, saj je za slednje sprejela cilj »posvetovalne« narave mnenja oškodovanca. Pravna mnenja in stališča, zavzeta skozi vso zgodovino slovenskega pravnega reda, so glede predmetne problematike deljena. V morebitnem iskanju argumentacije v primerjalno-pravnem vidiku lahko opazimo, da tudi avstrijski pravosodni sistem nima jasnih in natančnih določil v zvezi s predmetno problematiko, vendar slednje opravičujejo z »blokadnimi« učinki, ki jih ima načelo ne bis in idem. Tudi angloameriški pravni sistem deli procesne učinke zavrženja kazenske ovadbe, in sicer na tiste s pravnim učinkom ter na tiste brez pravnega procesnega učinka.
Keywords: predkazenski postopek, načelo ne bis in idem, procesnopravni učinki sklepa državnega tožilca, odločitev o kazenskem pregonu, zavrženje kazenske ovadbe, samovoljna odločitev, pritožbena pot, nadzor nad delom državnega tožilca, Direktiva 2012/29/EU.
Published: 18.06.2020; Views: 436; Downloads: 144
.pdf Full text (898,05 KB)

3.
Mednarodno kazensko pravo, njegov razvoj in odnos do nacionalnih kazenskih sistemov
Andreja Breškon, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Glavni cilj mojega diplomskega dela je opredeliti razmerje med slovenskim kazenskimi sodišči in stalnim Mednarodnim kazenskim sodiščem ter ugotoviti, kako to vpliva na sam odnos med mednarodnim kazenskim in nacionalnim kazenskim pravom. Kljub letom prizadevanj za enotno Mednarodno sodišče, ki trenutno predstavlja vrh mednarodnega kazenskega prava, pa težko govorimo, da je bil sam cilj, ki so si ga zadale države članice celotnega sveta, dosežen. »Ali bi lahko rekli, da imamo danes skupno mednarodno kazensko sodišče?« »Ali obstajajo možnosti, da bi imele mednarodne pogodbe veljavo pred Ustavo Republike Slovenije?« Mednarodno kazensko pravo je zaenkrat še preveč širok ter tudi spremenljiv pojem, da bi lahko govorili o poenotenju ali celo nadvladi samega mednarodnega prava. Prvi del diplomskega dela bo osredotočen na vpliv mednarodnega prava na slovensko pravo ter kakšne posledice to povzroči za slovensko zakonodajo. V zadnjem delu, pa bo poudarek na zgodovini in razvoju mednarodnega kazenskega prava. Skozi zgodovino vidimo postopen napredek mednarodnih sodišč in vzporedno z njimi napredek kazenskega prava. Zapisi mednarodnega kazenskega prava segajo v konec 18. stoletja s Haaškimi konvencijami. Razvoj se nadaljuje po drugi svetovni vojni, pomembne so Ženevske konvencije in razvoj humanitarnega prava. Lahko rečemo, da se vse do danes mednarodno kazensko pravo ni prenehalo razvijati. Kljub ustanovitvi številnih mednarodnih sodišč, ki jih bom opisala v diplomski nalogi, pa je najpomembnejše za mendarodno kazenskego pravo stalno Mednarodno kazensko sodišče s svojim Rimskim statutom. Implementacija Rimskega statuta povzroči spremembo na področju slovenskega kazenskega zakonika, Mednarodni sodišči za Jugoslavijo in Ruando pa povzročita spremembo Ustave republike Slovenije. Lahko torej rečemo, da mednarodno kazensko pravo vpliva na zakonski in ustavni pravni red Republike Slovenije. Slovenska jurisdikcija se posledično seznani s pojmi in definicijami mednarodnih hudodelstev ter nekatere tudi implementira in opredeli v kazenski zakonik.
Keywords: mednarodno kazensko pravo, mednarodno pravo, kazensko pravo, Mednarodno kazensko sodišče, nacionalno sodišče, Rimski statut, načelo ne bis in idem, 47. člen Ustave Republike Slovenije, 8.člen Ustave Republike Slovenije, mednarodno običajno pravo
Published: 26.11.2018; Views: 701; Downloads: 83
.pdf Full text (464,57 KB)

4.
Konkurenčno kazensko in prekrškovno pravo
Miha Šošić, 2014, original scientific article

Abstract: Pri prekrškovnem in kazenskem sankcioniranju konkurenčnopravnih kršitev se odpirajo številni problemi, saj je poleg konkurenčnopravnih izhodišč potrebno upoštevati tudi posebnosti kaznovalnega prava, zlasti garancije, ki so potrebne za varstvo fizičnih in pravnih oseb pred zlorabo državne oblasti. Osrednjo vlogo pri tem imajo načelo zakonitosti in procesna jamstva, katerih namen je zagotavljanje poštenega prekrškovnega in kazenskega postopka. Avtor ugotavlja, da pri slovenski ureditvi konkurenčnega prekrškovnega in kazenskega prava številni problemi ostajajo odprti, tako z vidika materialnopravnih kot postopkovnih rešitev.
Keywords: konkurenčno pravo, prepovedano omejevanje konkurence, nelojalna konkurenca, prekrški, kazniva dejanja, načelo ne bis in idem
Published: 02.08.2018; Views: 524; Downloads: 75
.pdf Full text (362,04 KB)

5.
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalca
Mateja Kamenšek Gornik, 2016, master's thesis

Abstract: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Keywords: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Published: 15.09.2016; Views: 2065; Downloads: 300
.pdf Full text (3,56 MB)

6.
STEK KAZNIVIH DEJANJ
Dejan Baliban, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kazensko pravo v širšem pomenu besede se navezuje na vsa ravnanja, ki niso v skladu z zakonom oziroma so kazniva. V Republiki Sloveniji je uzakonjena tako imenovana dihotomija prepovedanih dejanj, ki dejanja glede na njihovo »težo« kršitve razvršča na prekrške in kazniva dejanja. V prvem delu diplomskega dela je predstavljen splošni pojem kaznivega dejanja, saj bi bila obravnava ostalih institutov brez poznavanja osnovnega pojma kazenskega prava brezpredmetna. Načeloma velja, da storilec z enim dejanje izvrši eno kaznivo dejanje. V praksi pa se pojavljajo tudi primeri, ko temu ni tako. V takšnih primerih je potrebno upoštevati institut steka kaznivih dejanj. Kadar storilec z enim dejanjem izvrši dva ali več kaznivih dejanj oziroma izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj, nastopi tako imenovani idealni stek kaznivih dejanj. Kadar pa storilec z več dejanji izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj, se upoštevajo pravila o realnem steku kaznivih dejanj. Pri slednjem se povezava med posameznimi dejanji kaže predvsem v enotnem kazenskem postopku oziroma obravnavanju zoper storilca. Poseben poudarek je namenjen navideznosti steka (tako idealnega kot realnega). Predstavljena so razmerja oziroma odnosi, ki privedejo do navideznosti steka kaznivih dejanj, ter njegove temeljne pojavne oblike. Drugi del diplomskega dela je namenjen obravnavi situacij, ko storilec s prepovedanim ravnanjem izpolni tako znake za prekršek kot znake kaznivega dejanja. Skupaj s samim pojmom »prekršek« je predstavljeno tudi razmerje (materialnopravno in procesnopravno) med prekrški in kaznivimi dejanji. Procesnopravno razmerje, ki temelji na spoštovanju ustavnega načela »ne bis in idem«, je splošno gledano dobro zakonsko urejeno. Tako se težave načeloma pojavljajo samo ob vprašanju možnosti naknadnega kazenskega postopka, na kar se je že odzvalo Evropsko sodišče za človekove pravice in tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Za razliko od procesnopravnega razmerja, je materialnopravno razmerje vedno znova tarča kritik. Z odločbo U-I-88/07-17 se je o tem izreklo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je odločilo, da se zakonski znaki prekrška in kaznivega dejanja ne smejo popolnoma prekrivati, država kot zakonodajalec pa kljub tej odločbi in kritikam pravnih teoretikov še ni odpravila preostalih nepravilnosti.
Keywords: Kaznivo dejanje, stek kaznivih dejanj, navideznost steka, nadaljevano kaznivo dejanje, prekršek, ne bis in idem.
Published: 20.05.2016; Views: 4192; Downloads: 782
.pdf Full text (933,23 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica