1. Ekstrakcija lubja kostanja s subkritično vodoAndreja Turk, 2018, undergraduate thesis Abstract: Biomasa predstavlja naravni vir vrednih komponent. Lubje kostanja vsebuje visoke vsebnosti taninov in različne fenolne spojine, ki se uporabljajo v medicini ter farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji. Namen diplomskega dela je bil separirati vredne spojine iz lubja kostanja s subkritično vodo in optimizirati proces z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Optimizirali smo tri ključne spremenljivke, in sicer temperaturo, čas in razmerje topilo/material, ter spremljali njihov vpliv na ekstrakcijski izkoristek in vsebnost vrednih komponent v lubju, kot so totalni fenoli, totalni tanini in antioksidativna aktivnost. V lubju smo dokazali prisotnost elagne in galne kisline, elagotaninov (veskalagin, kastalagin, 1-o-galoj kastalagin), sladkorjev (maltoza, glukoza, fruktoza in arabinoza) ter njihovih derivatov (5-HMF, furfural in levulinska kislina). Zadnji korak v diplomskem delu je bil določitev optimalnih pogojev, s katerimi bi dosegli najvišjo vsebnost elagne kisline ter zadovoljive vsebnosti totalnih fenolov in totalnih taninov.
Keywords: subkritična voda, navadni kostanj, fenolne spojine, tanini, optimizacija procesa, Box-Behnkenova metoda
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 2001; Downloads: 144
 Full text (3,83 MB) |
2. Rast stevije (Stevia rebaudiana Bertoni) v akvaponskem sistemu z navadnimi krapi (Cyprinus carpio L.)Marko Gomboc, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Akvaponika je metoda, s katero gojimo rastline in ribe v načrtno izdelanem krožnem ekosistemu, ki izkorišča naravno prisotne bakterije za razkroj ribjih iztrebkov v hrano za rastline (gnojilo). Stevia (Stevia rebaudiana Bertoni) je rastlina, katere posušene in zdrobljene delce uporabljamo kot naravno sladilo. Predstavljeni in opisani so bili izgradnja in delovanje lastnega akvaponskega sistema ter rezultati in ugotovitve vzporedne pridelave navadnih krapov in stevije. Za poskus so bile v akvaponsko gredo, ki je bila v celoti plod lastnega dela, nasajene štiri približno enako velike sadike stevije. Istočasno je bilo v vrtni ribnik zraven akvaponske grede naseljenih sedemnajst mladih navadnih krapov. Konec septembra so bili pobrani listi stevije v skupni masi posušenih listov 23 g. V enakem obdobju je bilo izlovljenih osem navadnih krapov, ki so tehtali 1908 g. Iz tega podatka je bilo izračunano, da je bila skupna masa enajstih navadnih krapov 2620,75 g. Skupna masa navadnih krapov se je v 138 dneh, kolikor dolgo je trajal poskus, povečala za 571,75 %.
Keywords: akvaponika, stevija (Stevia rebaudiana Bertoni), navadni krap (Cyprinus carpio L.), akvaponski sistem
Published in DKUM: 31.05.2018; Views: 2060; Downloads: 190
Full text (3,67 MB) |
3. Diofantska enačba mX^2 - nY^2 = + - 1Mateja Vizjak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V prvem poglavju diplomskega dela zajamemo osnovne teorije verižnih ulomkov. Posebej opišemo končne, neskončne in periodične verižne ulomke. V drugem poglavju diplomskega dela obravnavamo Pellovo enačbo oz. diofantsko enačbo oblike X^2 - dY^2 = N, kjer je N = 1 in d tako naravno število, ki ni popoln kvadrat. Osrednji del je namenjen obravnavi diofantske enačbe oblike mX^2 - nY^2 = + - 1, kjer opišemo vse pozitivne rešitve te diofantske enačbe in ugotovimo, da so slednje povezane z rešitvami Pellove enačbe R^2 - mnS^2 = 1. Ena od glavnih ugotovitev pravi, da je diofantska enačba mX^2 - nY^2 = + - 1 rešljiva natanko tedaj, ko je fundamentalna rešitev Pellove enačbe R^2 - mnS^2 = 1 kvadrat neke rešitve (x,y) enačbe mX^2 - nY^2 = + - 1. V zaključnem delu podrobno obravnavamo tiste rešitve (x_i, y_i) dotične diofantske enačbe, za katere velja, da vsi prafaktorji števila y_i delijo tudi število n.
Keywords: verižni ulomek, končni navadni verižni ulomek, neskončni navadni verižni ulomek, periodični verižni ulomek, Pellova enačba, diofantska enačba
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 1665; Downloads: 101
Full text (1,38 MB) |
4. Vpeljava in uporaba metode drsnih oslonilnih točk na mandibuli hrčkaKatja Stegne, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam vpeljavo in uporabo metode drsnih oslonilnih točk (semilandmarks) na spodnji čeljustnici hrčka.
Analizirala sem enaindevetdeset (91) vzorcev spodnje čeljustnice hrčkov iz muzeja Senckenberg Research Institute and Natural History Museum Frankfurt am Main, Nemčija (SMF).
Namen je bil s pomočjo geometrijske morfometrije uvesti rutino in kasneje uporabo metode drsnih oslonilnih točk za izvajanje meritev. V nadaljevanju sem transformirane podatke vpeljala v statistično analizo, s katero sem demonstrirala možnost nadaljnje uporabe.
Določila sem trideset (30) oslonilnih točk, od tega pet (5) tako imenovanih »landmarks« in petindvajset »semilandmarks«. Pridobljene podatke sem uporabila v morfometrični analizi in analizi podatkov z uni- ter multivariatnimi statističnimi metodami. Prvi dve glavni komponenti, ki opisujeta obliko mandibule, sem vključila v analizo sekundarnega spolnega dimorfizma.
Iz rezultatov analiz sem ugotovila, da se morfoprostora samcev in samic v celoti prekrivata. To pomeni, da je oblika mandibul pri samcih in samicah enaka. Predstavila sem deleže variabilnosti samo za prvih deset glavnih komponent (10 PC), ki je skupaj razložilo 94,3 % variabilnosti v obliki mandibul. Na krivulji ventralne strani telesa mandibule sem prepoznala tri smeri krivljenja, kjer se področja alveole sekalca dvigajo navzgor, isto usmeritev dviganja navzgor izkazuje področje kotnega podaljška, osrednji del telesa mandibule pa se spušča navzdol.
Keywords: navadni hrček, spodnja čeljustnica, geometrijska morfometrija, drsne oslonilne točke.
Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 1524; Downloads: 126
Full text (1,45 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Vpliv termoterapije na kalitev semen navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.)Lara Škof, 2014, undergraduate thesis Abstract: V letu 2013 smo v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na željo Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj (Semenarna Ljubljana) izvedli poskus, v katerem smo ugotavljali, kako termoterapija (tretiranje z vročim zrakom) vpliva na kalitev semen navadnega fižola. Termoterapija je ena izmed možnosti zatiranja bolezni, ki se prenašajo s semenom. Poskus smo izvajali na štirih različnih sortah navadnega fižola ('Jeruzalemski', 'Jabelski pisanec', 'Zorin', 'Cipro'), katerih seme smo izpostavili različnim toplotnim tretiranjem. Po termoterapiji smo seme posejali v vlažen pesek in postavili v rastno komoro (25 °C , 24-urna osvetlitev) za 8 dni. Po tem času smo rastline razvrstili v 3 kategorije: mrtvo seme, nenormalne klice in normalne klice. Ugotovili smo, da se različne sorte fižola specifično odzivajo na posamezna toplotna tretiranja. Sorta je imela kot dejavnik statistično značilno večji vpliv kot pa samo obravnavanje, zato je smiselno proučiti vpliv različnih kombinacij termoterapije na kalitev v večjem obsegu ter tako poiskati optimalno tretiranje za določeno sorto. Ugotovili smo tudi, da je statistično značilno več mrtvih semen, če po tretiranju semen ne posadimo takoj, pač pa jih pred sajenjem še 50 dni skladiščimo v hladilniku.
Keywords: navadni fižol, kalitev semen, bolezni, termoterapija
Published in DKUM: 19.09.2014; Views: 2839; Downloads: 331
Full text (1,02 MB) |
9. Razmnoževanje navadnega pušpana (Buxus sempervirens L.) s potaknjenci v poletno- jesenskem obdobjuMartina Božič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Razmnoževanje navadnega pušpana (Buxus sempervirens L.) s potaknjenci v poletno- jesenskem obdobju
Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na visoko rastočem navadnem pušpanu (Buxus sempervirens var. arborescens) in na nizko rastoči sorti 'Suffruticosa'. V raziskavi smo proučevali vpliv termina rezanja potaknjencev, vpliv tipa potaknjenca in vlogo rastnih regulatorjev na ukoreninjenje potaknjencev. Potaknjence smo rezali iz rastlin, rastočih na prostem, v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in v parku pod Kalvarijo v Mariboru. Visoko rastoč navadni pušpan uspešno razmnožujemo v sredini avgusta. V tem terminu se je ukoreninilo 88% potaknjencev. Najprimernejši čas za razmnoževanja nizkega pušpana je od sredine julija do sredine avgusta. V tem obdobju je bil odstotek ukoreninjenja med 97% in 100%. Tip potaknjenca ni vplival na uspešnost koreninjenja. Tretiranje potaknjencev z rastnim regulatorjem vpliva na odstotek ukoreninjenih potaknjencev. Rezultati raziskave nakazujejo, da je optimalna koncentracija rastnega regulatorja odvisna od stopnje zrelosti potaknjenca.
Keywords: navadni pušpan, Buxus sempervirens L., vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, rastni regulator
Published in DKUM: 01.03.2013; Views: 5378; Downloads: 385
Full text (3,20 MB) |
10. NEGATIVEN VPLIV VISOKIH KONCENTRACIJ SUHE SNOVI V GNOJEVKI NA VZNIK IN ZAČETNO RAST NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLINKatja Gornik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Negativni vplivi gnojevke pri gnojenju travinja še vedno predstavljajo velik problem v kmetijstvu. Na to temo smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede leta 2011 izvedli lončni poskus v rastlinjaku in poskus z gnojevko na travniku. V poskusu smo proučevali vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na kalivost in začetno rast ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata L.), divjega korenja (Daucus carota L.), trpežne ljuljke (Lolium perenne L.), bele detelje (Trifolium repens L.) in navadnega regrata (Taraxacum officinale Weber). Oba poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska: rastlina, gnojevka in koncentracija gnojevke. Uporabili smo dve gnojevki iz različnih govedorejskih kmetij, ki smo ju redčili na 4, 7 in 10 % suhe snovi. V kontrolnem obravnavanju smo uporabili samo vodo. V povprečju čez vse rastlinske vrste višje koncentracije suhe snovi v gnojevki negativno vplivajo na kalitev in začetno rast. Ugotovili smo, da vse rastlinske vrste ne odreagirajo enako na enake koncentracije suhe snovi. Pri uporabi gnojevke na travinju je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo. Prav tako smo prišli do zaključka, da se moramo v sušnem in vročem obdobju apliciranju gnojevke na travniku izogniti, saj se lahko gnojevka izsuši in se še poveča vsebnost suhe snovi, kar neugodno vpliva na vznik rastlin.
Keywords: ozkolistni trpotec, navadni regrat, trpežna ljuljka, bela detelja, divje korenje, kalivost semena, gnojevka
Published in DKUM: 08.10.2012; Views: 2660; Downloads: 223
Full text (1,76 MB) |
